Milka Sinkovič – VVP

Ženska veslaška skupina Voga Veneta Piran – Pirano deluje v okviru Comunità degli Italiani Giuseppe Tartini di Pirano/Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini Piran. Oživlja in ohranja tradicionalni beneški način veslanja stoje, ki je bil v preteklosti značilen tudi za istrske kraje.

 

 

eM: Kdaj je bila ustanovljena ženska veslaška skupina?

Ženska veslaška skupine Voga Veneta Piran – Pirano je bila ustanovljena pred sedmimi leti na pobudo Pirančanke publicistke in bibliotekarke Amalie Petronio.

eM: Kaj pomeni vaše ime, kako bi ga lahko poslovenila?

Veslanje na beneški način, kar pomeni veslanje stoje. Veslačica vesla z enim veslom.

eM: Koliko članic šteje ena veslaška ekipa in kakšne so vaše funkcije na čolnu?

Popolna veslaška ekipa šteje 4 članice: prva veslačica je motor in določa ritem veslanja, druga ji mora biti po moči enakovredna. Četrta je krmarka, ki usmerja barko in vodi ekipo veslačic. Pri usmerjanju ji pomaga tretja veslačica. Lahko se vesla tudi v okrnjeni zasedbi, v dvoje ali troje.

eM: Koliko je vseh članic vaše sekcije? Ali jih smeva imenovati?

Trenutno nas je aktivnih 11: Urša Černič, Silva Červar, Gabrijela Dolinšek, Andreja Frelih, Romana Kačič, Miriam Monica, Sara Mušič Žetko, Milka Sinkovič, Nadia Zigante, Branka Žerjal, Duška Žitko.

 

 

eM: Kako je prišlo do tega, da delujete pod »patronatom« piranske Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini?

Naša ustanoviteljica Amalia Petronio je aktivna članica italijanske skupnosti in je med raziskovanjem bogate pomorske dediščine Pirana navezala stike z beneškimi strokovnjaki s področja starih plovil in veslačicami iz kluba Giudecca, ki so nas bile pripravljene naučiti veslanja stoje. Manjkalo je seveda še plovilo, ki nam ga je dal za nedoločen čas na razpolago gospod Suppiej iz Benetk.

eM: Kakšne ugodnosti in obveznosti vam prinaša delovanje v okviru Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini?

Skupnost nas podpira moralno in finančno. Zelo smo jim hvaležni, saj je potrebno redno vzdrževati topa. Seveda se z veseljem udeležimo različnih prireditev, ki jih organizira združenje, najsi gre za prireditve na morju ali pa tudi na kopnem, ko gre za našo bogato naravno in kulturno dediščino ali promocijo veslanja stoje.

eM: Katera lahko postane članica vaše ekipe, kakšne so potrebne predispozicije?

Članica lahko postane vsaka, ki uživa na morju in ki si želi naučiti veslanja. V začetku je potrebno malo potrpežljivosti, ampak se potem obrestuje. Starostne omejitve ni. V duhu medgeneracijskega sodelovanja in druženja smo pisana druščina veslačic v starosti med 27. in 65. letom. Pomembna je pozitivna energija, želja po gibanju na prostem in zavedanje o varovanju naše skupne dediščine.

 

 

eM: Na kakšnem plovilu torej veslate?

Veslamo na lesenem plovilu topo. To je tip plovila, ki so ga zaradi ploskega dna uporabljali po beneški laguni med otoki. Služil je za prevoz blaga in ribolov. V preteklosti so topo uporabljali tudi vzdolž naše obale in po solinarskih kanalih. Uporabljale so ga tudi ženske, ki so prevažale vrtnine do Pirana, Izole ali Kopra.

eM: Vesla so zelo dolga, na oko malo posebna. Zakaj?

Prvo in zadnje veslo sta daljši od drugih dveh. Topo je dolgo plovilo in je potrebno kar nekaj energije, da ga zaženemo v pogon. Ko pa enkrat v ritmu zaveslamo, lahko resnično uživamo. Motor smo kar same in z zgledom želimo osveščati javnost o okolju prijaznem plovilu.

 

 

eM: Ali lahko s to barko tudi jadrate?

Seveda lahko tudi jadramo. Imamo jadra in pred tremi leti smo sodelovale na regati starih bark v Izoli. Pri tem nam je pomagal naš zvesti Pirančan Vinko Oblak, ki nam je vedno pripravljen pomagati in svetovati pri vzdrževanju topa, kar tudi ni mačji kašelj. Tako da se nenehno učimo novih veščin in spoznavamo morje …

eM: Kaj v praksi pomeni beneški način veslanja?

To pomeni veslanje z enim veslom stoje. Usvojiti je potrebno tehniko veslanja, imeti ravnotežje in veslati usklajeno v ritmu.

eM: Ali je način veslanja stoje težko osvojiti?

Potrebno je seveda kar nekaj časa. Me smo imele srečo in smo imele dobre učiteljice, prijateljice iz veslaškega kluba Giudecca iz Benetk. Pogosto smo odhajale v Benetke, kjer smo se na njihovih plovilih urile in odkrivale skrivnosti veslanja stoje.

 

 

eM: Kaj je bolj pomembno pri veslanju stoje: fizična kondicija ali ravnotežje?

Oboje je potrebno. Tudi kakšen žulj se pojavi po intenzivnem veslanju. Je pa seveda odvisno, kakšen tempo uberemo.

eM: Nastopate tudi na javnih prireditvah in festivalih morja. Kateri je bil do sedaj najbolj uspešen?

Z veseljem se odzovemo vabilom na lokalne prireditve, ki so povezane z morjem. Kar lepo število jih je že bilo. Preveslale smo našo celo slovensko obalo od izliva Dragonje pa do Ankarana in s prijatelji iz Savudrije tudi do italijanskih Milj. Večkrat smo sodelovale na regati Dlan i veslo v Betini na Murterju in se udeležile regat v Benetkah, kot npr. Voga longa ali Regata storica. Naš največji podvig je bilo veslanje z našimi beneškimi prijateljicami iz Pirana do Benetk. To je bil pravi podvig, tako organizacijski kot tudi športni. Po 5 dnevih veslanja po laguni smo prispele v Benetke.

 

 

eM: Konec septembra ste nastopile tudi na 4. mednarodnem festivalu morja in mornarjev – Dnevi v zalivu v Starem Gradu. Kakšni so vtisi?

Zelo lepo je bilo. Neprecenljiva izkušnja, izvrstna organizacija, slikoviti trenutki in prizori na morju, pestro veslanje, okusna hrana, dobra družba barkajolov in lokalnega prebivalstva. Imele smo kar nekaj priprav na dogodek, predvsem organizirati prevoz topa do Hvara in nazaj, vendar pa se je vse obrestovalo in upamo, da se bomo lahko še kdaj udeležile festivala.

 

 

eM: Kako je sploh prišlo do tega festivalskega nastopa?

Povabljene smo bile s strani glavnega koordinatorja slovenske delegacije Mitje Zupančiča in prvič smo na prireditev peljale tudi naše plovilo.

eM: Treningi so nekoliko skriti javnosti, zato vas vprašam, kako pogosti so?

Ker imamo topo privezan v notranjem piranskem mandraču, treningi niso skriti, saj smo ob zgodnjih jutranjih urah ali pa ob sončnem zahodu, ko je morje mirno, vsem Pirančanom in obiskovalcem na očeh. Od marsikoga smo prejele že čudovite fotografije. Treniramo, kolikor nam čas dopušča.

eM: Kakšni pa so načrti za prihodnost?

Da čim več veslamo na mirnem morju, pridobimo nove članice, gojimo naše čezmejno prijateljstvo in se še udeležimo kakšnega festivala.

eM: In za konec najinega pogovora še eno zelo osebno vprašanje: Kaj vam pomeni veslanje, zakaj veslate?

Veslanje je zame predvsem gibanje na svežem zraku, čudoviti pogledi na obalo in skoraj neslišno drsenje po morju ob ritmu, ko še ženske utihnejo …

 

Milka Sinkovič, VVP

Podobne teme:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Več o piškotkih

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close