Leto 7, št. 76; Ikona mórij
Pomenljivo ime ima nova, največja potniška ladja na svetu, ki je petkrat večja od Titanika. Dovolim se igrati z besedami: ikona postavlja kreposti življenja na širnem morju; morij pa moramo pravilno naglasiti na ó, ker če prenesemo naglas na í, dobimo vse kaj drugega kot epske razsežnosti novodobnih trendov globalnega svetovnega turizma, ki stavi na zmernost, trajnost in vzdržnost.
Na svoje prvo potovanje v smeri Karibov je Ikona morij odplula 27. januarja 2024. Na krov trenutno največjega cruiserja na svetu lahko sprejme 5610 potnikov, zanje pa skrbi 2350 članov posadke. Icon of the Seas, tako se zapiše njeno ime v izvirniku, je potujoče mesto na vodi. Ladjo so izdelali v ladjedelnici na Finskem in je last družbe Royal Caribbean International. Gradnja je stala dve milijardi evrov, najcenejša vozovnica stane 1000, najdražja pa 6000 evrov.
Zdolgočasenost in razvajenost je menda prva vrlina gostov, ki se vkrcavajo na tovrstne ladje. A zanje so snovalci, za nekatere sanjske zgodbe, ki poosebljajo kakovost in manire zahodnega stvarstva, dobro poskrbeli. Zagotovili so pravljičnih sedem bazenov, med njimi je tudi neskončni. V njem se zdi, da človek lebdi nad oceanom. Pet toboganov je že prišlo v Guinessovo knjigo rekordov. Kabine so namenjene osmim članom in predstavljajo majhno hišo s svojo teraso. Ladja premore tudi vodni park na morju. Vsi tisti, ki uživajo predvsem v zimskih vragolijah, bodo lahko uživali tudi na največjem drsališču na morju. Dodatna mogoča izbira je deskanje na valovih, potapljaški bazen, več kot 20 restavracij za različne okuse in visok slap, ki je spet najvišji, kar so jih kdaj zgradili na tovrstnih ladjah. Za vse ponujeno zato ne bo težko odšteti skoraj 80.000 EUR/ teden dni v družinskem apartmaju, mar ne?
In kaj tovrstni turizem prinaša okolju in ljudem na turističnih destinacijah širom sveta? Okoljsko gledano so menda cruiserji podvrženi strogim normativom in zakonodaji ter veljajo za zelo čiste ladje. Temu pritrjuje tudi direktor Uprave za pomorstvo RS, ki je navdušen nad prihodi velikih potniških ladij v Luko Koper. Njegovo osebno mnenje je, da pripeljejo s seboj večje število ljudi prav v mestna jedra, ki jih nato obiščejo, pokupijo stvari, sami za seboj ne puščajo ogljičnega odtisa. Sploh pa so tovrstne ladje samooskrbne.
No, Ikono morij res poganja utekočinjeni zemeljski plin. Ladja ima šest večgorivnih motorjev Wӓrtsilӓ, ki ustvarijo 67500 kW moči. Z dolžino 365 metrov je Ikona morij pravo jadro na vodi, sploh, ko v njo udari veter z boka, zato morajo ladijski motorji in elektronika delovati brezhibno.
Za vsem bliščem stoji tudi nekaj bede. Zalivu Boke Kotorske, ki je na seznamu UNESCO-ve kulturne dediščine, zaradi prekomerne pozidave in prihodov prek 386 cruiserjev letno v zaliv, grozi izbris s seznama. V Dubrovniku omejujejo število dnevih turistov na Stradunu in analizirajo protokole varnega vplutja mastodontov v Luko Gruž ter preverjajo globino morja. Luka Koper bo verjetno zaradi izpostavljenosti na severne vetrove – tramontano in burjo, naročila kar izdelavo študije za prihode največjih potniških ladij. Domačinov pa itak nihče ne vpraša, kaj jim prinese »okupacija« mestnih jeder z velikih potniških ladij. Upati gre, da bodo tovrstni turisti vsaj vedeli, da morje ostaja vsemu zemeljskemu občestvu dano od Boga in slano.
Mitja Zupančič
Odgovorni urednik