Camino Krk 5

Na relaciji, dolgi 21,6 kilometrov, se romarska pot iz Čižićev prek Solin nadaljuje skozi gozdno notranjost otoka proti Dobrinju in Sv. Vidu Dobrinjskem, konča pa se v Vrbniku, kamor romarji prispejo iz smeri naselja Risika. Pot iz Čižićev pelje ob obali do sosednjih Solin: naselji, ki ležita ob plitvem in toplem zalivu Soline, povezuje predel Meline, obalno območje pa je znano po črnem zdravilnem blatu. Nad Solinami, ki se uvrščajo med najstarejše kraje dobrinjskega področja, na zavetnem griču stoji enoladijska romanska cerkvica sv. Filipa in Jakova. Pot nato pelje skozi gosto gozdno pokrajino in se dviga proti Dobrinju, središču istoimenske občine, katere jedro krasi župnijska cerkev sv. Štefana. Ime občine in samega naselja je prvič omenjeno v »darovnici slavnega Dragoslava«, najstarejšem hrvaškem pravnem dokumentu iz leta 1100, napisanem v glagolici. Nedaleč od župnijske cerkve, na prostorih starega pokopališča, se dviga mogočen baročni zvonik, tik ob njem pa stoji tudi cerkev Sv. Trojice. Po ogledu Dobrinja in krajši hoji po pločniku ob cesti nas pot pripelje do naslednje romarske postaje, ki leži na vhodu v bližnje naselje Sv. Vid Dobrinjski.

 

To je enoladijska cerkev sv. Vida z eno apsido, katere značilnost je masivni kamniti zvonik, ki je bil naknadno dograjen pred vhodnim pročeljem. V nadaljevanju poti bomo odkrili ruševine zapuščenega naselja Dolovo (ali Dolova), ki leži med Krasom in Gostinjcem. Od tu se odpravimo v smeri proti jugovzhodu do območja občine Vrbnik oziroma trdnjave Gradec, ki je povsem skrita v gozdu in je bila prva posest krških knezov Frankopanov, znana tudi kot utrdba Rovoznik.

 

Iz mirne vasice Risika pot znova zavije proti obali, kjer ob zalivu Sveti Marek, sredi majhnega polotoka, ležijo ostanki cerkve sv. Marka. Romanje se nato delno ob obali in delno skozi gozd nadaljuje vse do Vrbnika, najslikovitejšega otoškega naselja visoko nad morjem, na samem vrhu strme pečine. Vrbnik je še posebej pomemben kot glagoliško središče ali zibelka glagolice, kot ga nekateri imenujejo, saj je prav tukaj v vrbniškem skriptoriju nastalo največje število do danes ohranjenih rokopisov v glagolici. V starem mestnem jedru Vrbnika, na njegovem najvišjem predelu, ponosno stoji župnijska cerkev Vnebovzetja blažene Device Marije. Poleg župnijske cerkve si je tu mogoče ogledati še številne druge primerke sakralne arhitekture in mnogo drugih znamenitosti, kot je Klančić, ki velja za najožjo ulico na svetu, knjižnica družine Vitezić ali ostanki srednjeveškega obzidja, enega od cele vrste sledi, ki so jih krški knezi Frankopani pustili na območju Vrbnika. Naslednja postaja na poti proti vrbniški luki je cerkev sv. Janeza Krstnika, v smeri proti Vrbniškemu polju pa se skriva še eno zanimivo najdišče: ostanki cerkve sv. Mavra.

 

 

Tehnični opis

Dolžina: 21,6 km

Skupni vzpon: 623 m

Skupni spust: –590 m

Največja nadmorska višina: 266 m

Najmanjša nadmorska višina: 0 m

Povprečen čas hoje: 5–6 ur

Vrsta terena: asfalt, makadam, gozdna pot

Podobne teme:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Več o piškotkih

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close