Camino Krk 7

Zadnji, sedmi dan se romanje na relaciji, dolgi 21,4 kilometra, začne v Baški in konča v Korniću, romarji pa bodo na poti do končnega cilja obiskali tudi Jurandvor, Batomalj in Punat. Če bomo sledili posameznim delom baške Poti glagolice, bomo prispeli do Jurandvora, enega najbolj znanih otoških predelov, v katerem je ohranjen kompleks opatije sv. Lucije.

 

Artefakt, po katerem je ta objekt postal na daleč znan, je bil najden leta 1852 v njegovi notranjosti. Gre za kamnito ploščo v oltarni pregradi, ki je med poznavalci znana kot baška plošča, eden najstarejših spomenikov hrvaške zgodovine, pismenosti in državnosti. Romanje se nato nadaljuje v smeri proti zahodu oziroma naselju Batomalj, nad katerim si lahko ogledamo največje škofijsko Marijansko svetišče, a tudi eno najstarejših hrvaških svetišč na splošno. Nadaljnji vzpon proti jugozahodni planoti bosta zaznamovala obnovljena kamnita ograda za ovce, t. i. mrgar, na Lipici, in pot, ki pelje skozi golo pokrajino proti Obzovi in Velem vrhu, s katerega se zdaj že jasno vidita otočka Košljun in Kornić, smerokaza nadaljnje romarske poti. Med prihodom v naselje Punat, ki je tudi središče istoimenske občine, se srečamo s številnimi postajami križevega pota, v urbanem predelu ob Galeriji Toš in interpretacijskem centru oljkarstva Stari toš pa priporočamo tudi ogled župnijske cerkve Sv. Trojice ter dveh zavetnih cerkvic sv. Roka na Placi in sv. Nikole na Buki.

 

Pred Punatom, v središču slikovitega zaliva Puntarska draga, leži otoček Košljun, prava mala duhovna oaza, ki se razprostira na komaj 0,072 kvadratnega kilometra, ladjice pa do njega vsak dan prevažajo zainteresirane romarje. V okrilju bujnega gozda stoletne črnike in črnega jesena je svoj prostor našel frančiškanski samostan z bogato opremljeno renesančno cerkvijo Oznanjenja blažene Device Marije. V sklop samostanskega kompleksa spadata tudi muzej z bogatim etnografskim, arheološkim in sakralnim gradivom ter knjižnica z več kot 30.000 naslovi. Za obisk Košljuna je treba plačati vstopnino, delovni čas in cenik pa lahko preverite na naslovu: https://www.kosljun.hr/muzeji/. Na poti do zadnje romarske postaje se srečamo še z dvema otoškima znamenitostma: arheološkim najdiščem na predelu Kanajt in ostanki trilistne romanske cerkvice sv. Dunata. Krška pot Camino se konča s povratkom na območje mesta Krk, zadnja postaja pa je župnijska cerkev sv. apostola Jakoba.

 

 

Tehnični opis

Dolžina: 21,4 km

Skupni vzpon: 779 m

Skupni spust: –709 m

Največja nadmorska višina: 569 m

Najmanjša nadmorska višina: 0 m

Povprečen čas hoje: 6–7 ur

Vrsta terena: asfalt, makadam, gozdna pot, kamniti teren

 

Podobne teme:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Več o piškotkih

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close