Mala barka 2

13. marec, 201913. marec, 2019 emorje.com 0 Komentarjev

Kazalo

Čezmejni projekt Mala barka prihaja v svojem drugem dejanju v sklepno fazo. Njegovi učinki so merljivi, žal pa ne bo Male barke 3.

Besedilo: Mitja Zupančič, foto: arhiv eMORJE.com

Čezmejni projekt Interreg Cro/Slo

Konec marca se bo iztekel čezmejni projekt Mala barka 2, ki sta ga skupaj izvajali Hrvaška in Slovenija. Priznati moramo, da je prav zaradi njega čutiti nekakšno renesanso gradnje in obnavljanja tradicionalnih plovil v lesu po celi vzhodni jadranski obali, še posebej pa v Istri, slovenski Istri in na Kvarnerju. Akronim Mala barka pa predstavlja prav to, obnovo in gradnjo majhnih tradicionalnih plovil, grajenih v lesu, ki so nekoč zaznamovala življenje družin na severnem Jadranu.

Več kot ducat novih lesenih plovil

Obnovljenih ali na novo zgrajenih replik je več kot ducat plovil na severnem Jadranu. V tem projektu so obnovljeni tudi izolska pasara in batana ter pravkar zgrajena replika istrskega ribiškega čolna top (topo), katerega splovitev je predvidena za 21. marca 2019.

Obnova ali gradnja replike

Temeljno vprašanje, ki se vselej postavlja, je, naj se barka obnovi ali pa se zgradi njena verodostojna replika. Odločitev je sprejeta seveda glede na zatečeno stanje plovila in dokumentacijo. Vsako srečanje s tradicionalnim plovilom pa je priložnost za njegovo dokumentiranje in 3D-skeniranje, zato da bi se lahko naredil čim bolj popoln register tradicionalnih čolnov v posamezni državi.

Les ni večen, je pa nadomestljiv

Po podatkih iz vpisnega registra čolnov Uprave RS za pomorstvo je v slovenskem morju registriranih še 305 plovil, ki so po večini grajena v lesu. Plovil, kjer pa je les edini material, je še 267. Od tega je 90 bark takšnih, ki so gnane tudi na veter, ostale so motorne, v manjšem delu so brez motorja in gnane na vesla, 43 jih je starih več kot 50 let, med njimi pa 8 stoletnih. Najstarejša registrirana barka ima častitljivih 134 let, zgrajena pa je bila davnega leta 1884 v Rovinju.

Razlika med staro in tradicionalno barko

Različna so mnenja, velja pa se nasloniti na italijansko ali hrvaško prakso, ki pravi, da je tradicionalno plovilo tisto, ki je grajeno v lesu po tradicionalnih postopkih, staro pa tisto, ki je bilo zgrajeno pred 50 leti in več.

Ohranjanje in revitalizacija pomorske dediščine

Mala barka pa ne pomeni le gradnje čolnov. Projekt je tudi izobraževalen, vključuje mlade generacije, hkrati pa ima tudi občo socialno noto, saj v sodelovanju lokalnih skupnosti, stroke in turističnih organizacij podpira organizacije t. i. festivalov morja, ki so prikaz in razstava pomorske dediščine, hkrati pa druženje ljudi, ki jih zanima morje.

Hiša morja Krk darovalec in skrbnik zbirke je Željko Skomeršić CRO.

Pomorska dediščina kot turistična priložnost

Končni cilj je zagotovo spoznanje pomorske dediščine kot odličnega turističnega produkta v celi regiji in izmenjave skozi vse leto. Dobre prakse, sploh na relaciji Piran–Opatija, tej tezi pritrjujejo. Gastronomija pa je glavna spremljajoča festivalska dejavnost.

Informativni centri Mala barka

Sprva ni bilo nič, potem je v Istri v Rovinju nastal eko muzej Hiša o batani in na Kvarnerju v Mošćenički Dragi Hiša morja, ki sta še danes dominantna muzeja pomorske dediščine v tem delu Jadrana. Reški pomorski muzej je zvezda stalnica, skozi projekt pa so nastali tudi drugi interpretacijski centri: Krk, Nerezine, svoje doda tudi eden najboljših muzejev o grškem atletu Apoksiomenu v Malem Lošinju. Slovenja pa je dobila tudi dva nova centra.

Monfort – info center Mala barka

V nekdanjih državnih skladiščih soli je našel svoje mesto nov slovenski info center, s katerim upravlja Pomorski muzej Sergej Mašera Piran, in ga je za leto dni preoblikoval v škver, kjer je ekipa mladih graditeljev pod vodstvom Tomija Sinožića gradila topo. V njem je tudi stalna razstava o solinah in solinarjih.

Info center Mala barka je našel svoj prostor v nekdanjih skladiščih soli Monfort v Portorožu.

Izolana – hiša morja

V nekdanjem izolskem muzeju Parenzana pa je našla svoj dom Izolana. Glavna predstavitvena vsebina je ribja in ribje predelovalna industrija v Izoli. Stalno razstavo je uredila muzejska svetnica pomorskega muzeja Piran dr. Nadja Terčon s sodelavci. Hiša morja je dobro obiskana in odlična turistična popestritev za Izolo, ki želi narediti nov turistični preboj.

Regate starih bark

Na vzhodni jadranski obali jih je preko 40, v slovenskem morju sta dve. Tradicionalna majska pred Piranom in septembrska pred Izolo. Na slovenski obali so tri delujoča stanovska društva: Bracera, Društvo ljubiteljev starih bark Piran in Društvo starih bark Izola. Gre za volontersko delo, kar se pozna predvsem po nezveznem delovanju društev, edino društvo Bracera pa je tisto, ki skozi vse leto skrbi, da edini delujoči škver na slovenski obali gradi in vzdržuje lesena plovila ter ohranja ta neprecenljivi biser pomorske dediščine v Jernejevem kanalu v škveru Korala.

Nerezine, ladjedelnica, obnova logerja Nerezinac, CRO.

Ali so klasične regate potrebne

Regate so namenjene druženju enako mislečih ljudi. Še lepše bi bilo, če bi lahko imeli namesto regat le predstavitve in promocijska jadranja, je pa tudi tekmovalni duh tisti, ki krepi človeka in požene adrenalin. Hkrati pa prinašajo razvrstitve po kategorijah, z njimi pa tudi pogovore o avtentičnosti in izvirnosti plovil ter njihove opreme.

Prihodnji cilji

Izobraževanje, gradnje replik, obnova čolnov, spoznanje pomorske dediščine kot odlične turistične priložnosti in povezovanje regije severnega Jadrana ostajajo med prioritetami. Register tradicionalnih bark pa osnova, po katerem bi njih lastniki morali dobiti priznanje za ohranjanje pomorske dediščine, strokovno pomoč pri vzdrževanju plovil ter bonitete pri zavarovanju bark in privezu.

Sklepno dejanje za medije

Mediji v smislu sedme sile opravljajo in so opravili pomembno nalogo pri informiranju zainteresirane javnosti in širjenju vedenja o tradiciji na Jadranu. Zato je obisk predstavnikov vidnejših medijev in specializiranih novinarjev po interpretacijskih centrih severnega Jadrana dobrodošla študijska naložba ob sklepu projekta Mala barka 2, da bo ta medijsko populariziran tudi vnaprej.