Nerezinac v Piranu

Dolgo je viselo v zraku, naposled pa se je le zgodilo. Lošinjski loger Nerezinac, obnovljena barka v čezmejnem projektu Cro–Slo »Mala barka 2«, je po spletu okoliščin, ko zaradi pandemije ni odplula v francoski Sete, na svojo prvo plovbo v tujino priplula prav v Piran.

Sicer pa je bila tiskovna konferenca o ekspediciji v Francijo tudi v piranskem Monfortu, pod okriljem Pomorskega muzeja Piran, ki je bil tudi partner prej omenjenega čezmejnega projekta. Predstavitev je bila v Sloveniji tudi zato, ker štiričlansko posadko za odhod na Sredozemlje sestavljajo trije Hrvati in Slovenec. Prav v tistem času pa so se stkale tudi vezi med lošinjskimi in piranskimi muzealci ter kustosi pomorske dediščine.

Junija, tik pred koncem tedna, ko obeležujemo noč muzejev, je lošinjski loger Nerezinac zapustil svoj matični vez na Rivi lošinjskih kapitanov pred Apoksiomenovim muzejem in v zgodnjem jutri odplul preko Kvarnerja, ob vzhodni istrski obali do piranskega porta. Morje je bilo prizanesljivo, skoraj idealno za plovbo na motor, saj je bila dvočlanska posadka (Gilbeto Fazlić – kap., Steno Vidulić – mornar) pač premalo številčna, da bi lahko sama dvignila jadra, pa tudi vetra ni bilo dovolj. Po dobrih dvanajstih urah plovbe in opravljenih mejnih postopkih sta točno ob 17.56 uri, v četrtek, 17. junija, pristala ob glavnem piranskem pomolu.

Uroš Hribar, kustos za pomorsko dediščino, in Franko Juri, direktor muzeja, sta bila navdušena nad prihodom potujočega interpretacijskega centra v Piran, saj loger v svojem trupu nosi interaktivni muzej lošinjske pomorske dediščine. Dobrodošlica, urejanje barke, umanjkal ni niti požirek hladnega piva pred petkom, ko je na sprejem pri županu Pirana Đeniu Zadkoviću prišla po kopnem tudi lošinjska delegacija, ki jo je vodila županja Ana Kučić. Sodelovanje, prijateljstvo, izmenjava, o tem bodo pisale občinske PR službe, nas je bolj zanimal Nerezinac, lesena barka, ki je na krov privabila številne Pirančane in goste, pa tudi dijake pomorske šole in študente Fakultete za pomorstvo.

Loger je z otroki s posebnimi potrebami obplul tudi piransko Punto, sodeloval je v programu muzejske noči, pred tem pa je v soboto dopoldne gostil VIP goste – same zagrizene morjeplovce in poznavalce ter raziskovalce pomorske dediščine. Na krovu se jim je pridružil tudi slovenski član posadke, ko so v lahnem vetru skupaj z gosti uspeli dvigniti vsa jadra in za trenutek postaviti najlepšo piransko kuliso, ki je kmalu omrežila različne socialne mreže.

Lošinjski loger Nerezinac je priplul v Piran prav v trenutku, ko Pomorski muzej išče zaveznike, donatorje in investitorje ter soglasje vseh štirih obalnih občin, da bi pred propadom družno rešili trabakolo LˊIsola dˊOro, ki je sedaj v italijanskem Gradežu, zgradili pa so jo leta 1913 v Piranu. Lega navale italiana – sezione di Grado – italijansko pomorsko združenje jo je zaradi pomanjkanja sredstev za obnovo in vzdrževanje pripravljeno vrniti v Piran. Primer tovrstne dobre prakse pa je prav lošinjski loger Nerezinac, ki je tisto junijsko nedeljo pozno dopoldne izplul iz Pirana proti domačemu portu v Malem Lošinju. Dodatno je ujel ugoden kurent – podmorski tok, ki je Nerezinca v rekordnem času pomagal pripeljati v varno zavetje domačega pristanišča.

Podobne teme:

• Lošinjski loger Nerezinac v Piranu
• Lošinjski loger Nerezinac končno v Piranu
• Lošinjski loger Nerezinac
• Projekt Lošinjski loger Nerezinac nagrajen
• Ekspedicija 2020