Skrivnosti Fizin
Prostor med Rtom Bernardin in skladišči soli v zahodnem delu Portoroškega zaliva je bil zaradi svoje lege na vznožju prisojnih pobočij slemena pod Šentjanami in Belim Križem, ki je bila dobro zavarovana pred severnimi vetrovi, poseljen vsaj od druge polovice 1. stoletja pr. n. št. do 6./7. stoletja n. št.
Že med prvimi podvodnimi raziskavami in izkopavanji Pomorskega muzeja Piran (takrat še Mestnega muzeja) v sodelovanju s Centrom za podvodna raziskovanja pod vodstvom arheologinje Elice Boltin-Tome v letih 1963–1964 so bile odkrite številne keramične najdbe, med njimi tudi skorajda v celoti ohranjene amfore. Podvodni pregled in sondiranja je opravil muzejski preparator in potapljač Mihael Huszar. To je bil čas, ko so v Piranskem zalivu pri Savudriji potekala izkopavanja rimskodobne potopljene ladje pod vodstvom Arheološkega muzeja Istre in si je sodobna podvodna arheologija začela utirati pot.
Ponovni pregled podmorskega najdišča v Fizinah je potekal v letih 1984 in 1985. V sodelovanju s Pomorskim muzejem Piran ga je opravila potapljaška skupina Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Opravljeno delo je prineslo še nekaj izpovednih najdb in dopolnjena opažanja. Poznavanje gradbenih značilnosti, obsega in kronologije ter namembnosti naprav pod morsko gladino pa so poglobile raziskave Skupine za podvodno arheologijo v letih 2004 in 2005. Batigrafskim meritvam s sonarjem, strukturnemu pregledu in geodetski izmeri kamnitih zidov z ruševino je leta 2005 sledilo podvodno izkopavanje sonde v vogalu vzhodnega prostora objekta. Še natančnejše podatke o obsegu in oblikovanosti morskega dna na širšem območju najdišča so prispevale meritve z večsnopnim sonarjem, ki jih je leta 2006 opravilo podjetje Harpha Sea.
Zaščitna podvodna izkopavanja v Fizinah, ki jih je zaradi prenove pomola v zahodnem delu zaliva maja 2017 ter med oktobrom in decembrom 2018 opravila ekipa Podvodnega arheološkega konzorcija pod vodstvom Zavoda za Podvodno Arheologijo (ZaPA), so prispevala nepričakovano izpovedne ostanke o antični rabi tega dela obale. Vse kaže, da so pristanišče v času razcveta priobalne naselbine v 4. in prvi polovici 5. stoletja razširili na prej nezasedeni del v severozahodnem delu zaliva, kjer so nato pred novo nasuto obalo uredili dodatne priveze.
Podvodne arheološke raziskave so se nadaljevale leta 2021 zaradi načrtovanega povečanja pomola in ureditve akvatorija. Izkopavanja je od septembra do novembra ponovno opravljala združena ekipa strokovnjakov iz inštitucij, povezanih v Podvodnem arheološkem konzorciju, ki se mu je pridružil Center za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Rezultati izkopavanj so pomembno prispevali k dopolnitvi že prej poznanih dejstev o obstoju rimskodobnega pristanišča. Odkritih je bilo še več kolov, zabitih v morsko dno, ki so domnevno rabili za privez ladij. Med njimi zbuja pozornost zgornji del jambora z vgrajenim škripcem.
Z razstavo Skrivnosti Fizin opozarjamo na pomembnost podvodnih arheoloških raziskav, odkritij in njihove interpretacije, napredek v tehnikah in metodologiji dokumentiranja, varstva arheoloških spomenikov in dediščine nasploh. V Fizinah je bilo odkrito več tisoč drobnih arheoloških najdb, ki jih hrani Pomorski muzej, marsikatero pa si lahko obiskovalci ogledajo tudi na stalni razstavi. Mnoge so na videz precej neugledne, pa vendar s svojim izvorom na oddaljenih obalah Sredozemlja vedno znova kažejo, da je morje tisto, ki povezuje in predstavlja širno okno v svet.
Pred strokovnjaki je zdaj veliko dela, da obdelajo množico zbranih podatkov in najdb. Več informacij za nadaljnjo interpretacijo najdišča bodo prispevale tudi dodatne naravoslovne analize. Vsekakor pa vse kaže, da Fizine še niso izdale vseh svojih skrivnosti.
Besedilo: Sniježana Karinja, fotografija: arhiv eMORJE.com
Podobne teme:
- Arheološka razstava Skrivnosti Fizin
- Arheološke najdbe: Bernardin – Pristanišče Fizine
- Prazgodovinska šivana ladja
- Na ribiškem pomolu našli srednjeveški pomol
- Goriški Camino etapa 1
