Troedina ednina

13. november, 202213. november, 2022 emorje.com 0 Komentarjev

Camino Krk je krožna pot okoli tega priljubljenega kvarnerskega otoka, si so jo snovalci zasnovali za sedemdnevno pohodniško avanturo, dolgo približno 150 km, posamezna etapa pa je dolga prijetnih 20 km in kakšen kilometer več ali manj. Primerna je za najširši krog ljubiteljskih rekreativcev, »hiking« navdušencev in romarjev. Odlično markirana predstavlja vsakokratni izziv tudi kolesarskim navdušencem. Vsakdo gre po krških poteh s svojim razlogom in namenom. Eni zgolj s športnim navtikom, drugi iščejo zgodovinske korenine, ki se preko krških knezov Frankopanskih dotikajo tudi slovenske zgodovine, tretji iščejo smisel in prenovo v duhu. Izbire in nameni so torej mnogovrstni, vsi so pravi in želeni, a v posesti posameznika. Človek je torej tisti, ki stopa po Caminu, in pušča sledi po otoku, ki predstavlja simbiozo mreže otoških zemeljskih poti in človeka, obkroženega z morjem.

Mitja Zupančič, foto: arhiv eMORJE.com

Potrebno se je enostavno odločiti in oditi na pot, na Camino Krk, in to v času krompirjevih počitnic, zavedajoč se, da je novembra vreme na Kvarnerju lahko precej dinamično. Za pravega pohodnika vreme in vremenska napoved nista nikoli odločilni faktor, če bo šel na pot. On enostavno gre, in verjame, da po poteh sv. Jakoba prav ta apostol drži roko nad njim. Zato ostaja izbira terminov raznovrstna in vseletna, nasploh je najboljši čas za pohajanje po otoku zunaj sezone, do vročega poletja, ko se ljudje običajno odločimo za ležerni dopust na obalah modrega Jadrana. Ideja vseletnega »outdoor« turizma pa še kako na mestu. Glede na preteklo izkušnjo Camino Krka pa celo teza o nevidnih povezavah, energijah in vremenskih prilikah celo zdrži.

Od frankopanskega Krka do Brzaca – DAN 1

Umetelni začetek poti sredi zgodovinskega Krka, pod vtisi starega mestnega jedra in sakralne arhitekture v obliki stavbnega kompleksa, ki ga sestavljata katedrala in dvojna cerkev sv. Kirina in sv. Margarete, daje vtis obilja, primerljivega z največjimi zgodovinskimi mesti in romarskimi središči. Pot skozi ozko uličico mimo Interpretacijskega centra pomorske dediščine otoka Krka pa vzbudi spomine na čase, ko je bila barka na drugem mestu v družini, takoj za gospodarjem. Misel, ki je prišla, se je izgubila s koraki proti Vrhu, preko polja Kimpi in Kaštel, se za trenutek ujela v mreži čudes pri ostankih cerkvice sv. Marije in kaštela Salatići. Pot na vrh in do vrha ter naprej mino polja smilja, na stran Šotoventa. Postanek v Skrbčićih pri prijatelju Nenadu Pineziću, čigar rod zares prihaja iz sosednje vasi Pinezići, okoli zaliva Fuske in ruševin zapuščenega naselja Kambun, ko se na poti izpod vetra spet lahko dotakneš morja v zalivu Vela Jana pred naseljem Brzac, kjer je tudi prvi ponudnik romarske nastanitve. Ta obeta, da bo krožna pot po otoku Krku kmalu postala zvezna. A dan, ki je bil odet v sinje modro in s soncem obsijan, še ni končan. Streljaj od markirane poti, v vasici Milohnići, v konobi Pud Brest se konča. Brez šurlic s kozicami in jagenjčkovo krono bi dan izzvenel brez pikice na i, ki ji pritrjuje tudi kvartin popite krške zlate žlahtine.

Tehnični opis:

Dolžina: 22,93 km

Višinski metri: 597 m

Čas hoje: 4:47:22

Vrsta terena: asfalt, makadam, gozdna pot

Težavnost poti: 2

Pot izpod vetra – DAN 2

Kako raznolik in zanimiv je otok Krk, kaže že severovzhodi veter, kvarnerska burja, ki ga biča po levi »bandi«, področje Šotoventa pa enostavno preskoči in ga pušča rasti v bujnem mediteranskem zelenju. Frankopani so natančno vedeli, kje postaviti svojo poletno rezidenco. Njihova izbira je bil Glavotok. Globoko verujoči so si postavili tudi kapelico, ki je bila v 15. stol. izročena frančiškanom, ti pa so ustanovili samostan. Pogled na mandrač in pomol, v ozadju pa sosednji otok Cres – to so žive votivne slike za vse morjeplovce in ljudi z morja, ki po vrsti priznavajo, da na razbesnelem morju še tako velik ateist najde vero. Vstopili smo na področje občine Malinska-Dubašnica. DUBoak je sicer novi interpretacijski center pomorske dediščine Malinske. Ime je premišljeno izbrano, saj DUB v narečju pomeni hrast, oak pa je njegova angleška beseda. Zeleni hrastov gozd je zavetje številnih živali, pa tudi romanske cerkvice sv. Kerševana, skrite pred gusarji z morja. Največji otoški hrast sicer ostaja brez oznake, a je dovolj velika pojava, ki jo pohodniški korak ne more spregledati. Sploh so za objem okoli njegovega debla potrebne najmanj štiri odrasle osebe. Prejeta energija te kar nosi naprej do razgledne točke na Fumaku, v čudovito naselje Porat, ki se je razvilo okoli frančiškanskega samostana, in naprej skozi Dubašnico do starega pokopališča sv. Apolinarija in majhne cerkvice v vasici Sv. Anton. Na poti od Miločićev do Kremenićev si je mogoče ogledati tudi kapelo sv. Andreja, ki je najstarejša na otoku Krku. Camino Krk drugega dne se konča v Malinski, turistični meki na zahodni obali. Po naporni poti velja okrepiti telo z okusi tradicionalne kuhinje. Mi smo izbrali restavracijo Intrada.

Tehnični opis:

Dolžina: 22,34 km

Višinski metri: 447 m

Čas hoje: 4:55:34

Vrsta terena: asfalt, makadam, gozdna pot

Težavnost poti: 2

Iz raja v pekel – DAN 3

Po dolgi hoji je noč vsakokrat prekratka. V »cik« zore, takrat ko ribiči začnejo dvigovati mrežo, se tudi ponižni romar odpravi na pot. Obalna pešpot od Malinske do zaliva Kijac je nebeško lepa, zato se jo je upravičeno prijelo ime Rajska cesta. Vse lepo je minljivo, zato mora pohodnik doživeti še obilje vznesenosti in lepote v Njivicah, v pokrajini po imenu Poje, kjer je v antičnem času stala rimska vila rustica. Iz nebes pa pot v pekel zaliva Sepen, ob dolgem ograjnem loku naftnih terminalov JANAF-a. Še dobro, da je človekov spomin kratkega veka in da se ozavestijo predvsem lepi vtisi ter dogodki. Vse peklensko je pozabljeno na predelu Mirin, na ostankih rimskega naselja Fulfinum iz druge polovice 1. stoletja po Kristusu. Še kratka pot in vzpon do starega mestnega jedra Omišalja, ko je cilj tretjega dne dosežen. Zdi se prekratek za ves dan, a ponuja odkrivanje kraja in obale na področju zaliva Pesja ter parka Dubec, ki je prav zaradi težko-industrijskega soseda neupravičeno nekoliko odrinjen s karte turističnih biserov otoka.

Tehnični opis:

Dolžina: 15,26 km

Višinski metri: 258 m

Čas hoje: 3:07:53

Vrsta terena: asfalt, makadam, plaža

Težavnost poti: 1

Po roži vetrov – DAN 4

Od garbina preko tramontane do burje, bi lahko poimenovali četrto etapo iz Omišalja do Čižićev, kjer tudi krajina močno spremeni svoj obraz. Pušča napoveduje vstop na najbolj severna področja, ki preko Krškega mostu povezujejo otoške s celino. Tudi geomorfološka sestava kamnin se spremeni. Otoček Sv. Marko ostaja za pohodniki, spremlja jih Mrtvi kanal okoli zaliva Voz in rta Vošćica, na katerem poleg temeljev antične naselbine stoji trdnjava Maltempo. Ta je že v času Beneške republike služila za nadzor in opazovanje prometa v Mrtvem kanalu. Kako pomembna plovna pot je bila tod skozi ves svoj zgodovinski vek, pritrjujeta tudi kapelica in stražarnica blizu ekološke plantaže smilja na vzpetini nad zalivoma Voz in Peškara. Tam je tudi kapelica Pompeja Velikega iz leta 49 pred Kristusom in opazovalnica iz leta 1500. Pot camino pa tokrat še ni končana, pelje naprej do zaliva Slivanjska, kjer je ena najlepših mivkastih plaž otoka v smeri Rudine in jame Biserujka, do Čižićev. Pri ostankih cerkve sv. Petra naj bi se končala etapa, a kaj, ko markacija sploh ne pelje do nje. Romar in pohodnik, ki so mu kilometri v peti, zlahka nadaljuje prek Solin v gozd proti Dobrinju, na najboljše domače šurlice z golažem v znameniti konobi Zora.

Tehnični opis:

Dolžina: 25,64 km

Višinski metri: 512 m

Čas hoje: 4:44:23

Vrsta terena: asfalt, makadam, mivkasta plaža, gozdna pot

Težavnost poti: 3

V globoki senci gozda – DAN 5

Vid Dobrinjski je prva postaja petega dne, ruševine nekdanjega naselja Dolovo, ki leži med Krasom in Gostinjcem, je težko odkriti, a vse je odpuščeno v slepem okljuku poti do trdnjave Gradec, ki je povsem skrita v gozdu in je bila prva posest krških knezov Frankopanov, poznana tudi kot utrdba Rovoznik. Brez logičnega sklepanja in pregleda navigacijske elektronske karte bi jo z lahkoto zgrešili. Tako pa smo opravili ogled, žigosali romarski potni list in kmalu dosegli zaliv Sveti Marek. V daljavi pa je visoko nad morjem vabil v zavetje zvonika tudi starodavni Vrbnik – mesto glagoljašev. Zanimivo, da se pot petega dne konča na trgu, kjer je nova polnilnica za električna vozila. Paradoks ali naključje, ki vzpodbuja romarja in pohodnika, da raziskuje ozke vrbniške uličice, na kocu pa se preda vinski izkušnji enega od šestih registriranih vrbniških vinarjev. Naša tokratna izbira je bila Hiša vina Ivan Katunar. Peneče vino biser žlahtina je dobila oceno 18,3, enako rumeni muškat, žlahtina single vineyard selection 18,1, najvišje ocenjeno pa je bilo aromatično močno vino sansigot (19,2), ki prav pritiče utrujenemu romarju na poteh camina.

Tehnični opis:

Dolžina: 19,14 km

Višinski metri: 533 m

Čas hoje: 4:48:12

Vrsta terena: asfalt, makadam, gozdna pot

Težavnost poti: 2

Mesečeva pokrajina – DAN 6

Po vrbniških vinskih zgodbah se človek zbudi še malček utrujen, zato prividi niso izključeni. Ti pa resnično oživijo prek vrbniškega polja, ko pohodnik zapusti gozdno pokrajino in vstopi v čuden, a prevzvišeno lep svet mesečeve planote. Ta spominja na kamnito pokrajino drugega planeta in pelje po najdaljši poti krškega camina med suhozidi in grmačami do pohodniške »poti na Mesec«. Iz kamnite pokrajine naravnost v obilje bujnega borovega gozda nad divjo in surovo Baško, biserom jugo-vzhodnega dela otoka. Le še spust po skoraj preveč civilizacijsko trasirani poti do cerkve sv. Janeza Krstnika, visoko nad Baško, od koder zmoreš uživati v pogledu na Kvarnerić in kvarnerske otoke. Le Goli ostaja v senci mogočnega Prvića, kar pa je celo prav, da otok nesrečne zgodovine ne pokvari tihožitja, ki se je skozi samotne kilometre v čudoviti naravi naselilo v človeku. Baška je surovo lepa v vseh letnih časih, odprta na morje, ko jo zaliva južnik in burja z Velebita. Tokrat je bila prav mila in spokojna, ponudila pa je tudi najboljšo pašto iz loncev kuharskih velemojstrov družinske restavracije in zgodovinskega hotela Forza.

Tehnični opis:

Dolžina: 21,87 km

Višinski metri: 607 m

Čas hoje: 4:31:45

Vrsta terena: asfalt, makadam, gozdna pot

Težavnost poti: 4

Gorniška tura – DAN 7

Zadnja, sedma tura, ko človek misli, da je že pri koncu, ni prav nič pravljična. Nasprotno, pot iz Baške preko Jurandvora in Batomalja do Punata je srednjegorska. Zahteva dobro telesno pripravo, primerno obutev in orientacijo. Slednja je enostavna po poti glagolice, ko si v kompleksu opatije sv. Lucija lahko ogledamo kamnito ploščo v oltarni pregradi, znano kot baška plošča, ki velja za enega najstarejših spomenikov hrvaške zgodovine, pismenosti in državnosti. Pot navzdol do sosednjega Batomalja in vzpon po kamnitih stopnicah do največjega škofijskega Marijanskega svetišča, do Matere Božje Goričke, je prežeta z duhovnostjo. Naslednji del pa je pravi srednjegorski, primeren za alpiniste. Vzpon do Lipice, Obzove in naprej do Velega vrha je že ob lepem vremenu zahteven. V primeru dežja, megle in močnega vetra, ki pustoši po krajini ter za seboj pušča golo pokrajino, iz katere kot ostri žeblji štrlijo škrape, pa primeren le za najbolj vztrajne in dobro pripravljene pohodnike. Pot pušča svoj izraziti pečat in davek. Zadnja, sedma etapa je najtežja in zdi se, da ne bo nikoli končana. Ko te barka iz Punata prepelje na zgodovinski otoček Košljun, ko se v zavetju oljčne poti in temnega gozda črnike prepustiš tišini, še predno vstopiš v frančiškanski samostanski kompleks in si ogledaš cerkev, križni hodnik ter tri muzeje, se moraš vrniti nazaj na celino in nadaljevati zadnje kilometre hoje do Kornića, ter po odvezo in priznanje k cerkvi sv. Jakoba.

Camino je pot, je izbira in priložnost, ponujena vsakomur, le pot pod noge je treba vzeti in se stalno vračati, tudi na Camino Krk, kajti poti ni nikoli konec, vsaka predstavlja le nov začetek nečesa lepega in vstopa v neznano.