Leto 7, št. 75; Digitalizacija v pomorstvu
Vsako leto 7. marca slavimo dan slovenskega pomorstva. To je praznik vseh ljubiteljev morja in pomorstva. Vsaj enkrat na leto se spomnimo, da imamo majhen košček morja, ki ga pogosto sploh več ne opazimo. Enako so mimo nas odplule vse ladje Splošne plovbe, izgubili smo tudi edinega slovenskega ladjarja, ki je bil včasih ponos slovenstva.
Težko se sprijaznimo z dejstvom, da v državi pomorstvo nima svojega ministrstva niti direktorata. Slednjega si deli z letalskim prometom. Zdi se tudi, da na direktoratu za pomorski promet ljudje ostajajo večno in v svojem mehurčku »varnih sob«, po načelu kompatibilnosti in neškodljivosti vsakokratni politični oblasti. Po svojih manirah in tempu delujejo tudi kapitanije.
Medtem pa ljudstvo hira in gleda, kako smo v kratkem času uspeli odmakniti vso pomorsko infrastrukturo z obale. Kar je ostalo, je mastno plačljivo. Iz morja se odmikajo še zadnji braniki prvobitnega navtičnega življenja skromnih pomorcev, ki slišijo na ime privezi na bojah. »Kako sicer drugače, saj se skladno z zakonom ne sme pustiti nobenega plovila na morju brez nadzora!« je glavni argument čiščenja morskega akvatorija ob slovenski obali Istre. No, vmes se pozabi, da je bil pred tem glavni razlog zaščita morskega dna, a kaj, ko odstranjeni betonski bloki romajo le v bolj globoko vodo.
O lesenih in na tradicionalen način grajenih plovilih država in sektor pomorstva nimata niti znanja niti potrebnih informacij. Zanje skoraj ne obstajajo, obstaja pa Luka Koper. Neukemu se zdi na oko, da gre v resnici za edini pravni subjekt, ki državo zanima, in okoli katerega se sučejo vse aktivnosti, ki jih še premore slovensko pomorstvo. Takšen je tudi projekt digitalizacije za olajšanje pomorskega prometa in nadaljnje zmanjšanje upravnega bremena za ladjarske družbe. Skladno z Uredbo EU bo potrebno vzpostavitvi okolja Evropskega okna za pomorski sektor, s pripadajočimi izvedbenimi akti ter postopke poročanja dodatno poenostaviti in uskladiti na način tehnološke nevtralnosti. Ob dnevu slovenskega pomorstva, 7. marca 2024, je Uprava za pomorstvo začela z izvedbeno fazo projekta.
Digitalizacija v pomorstvu odpira nove možnosti tudi za slovenske pomorščakinje, ki so se že ali pa se še odločajo za pomorski poklic. Tehnične rešitve in digitalizacija pomorskih sistemov omogočajo bistveno prijaznejše delovno okolje, hkrati pa so spremenile potrebe po veščinah in spretnostih, ki so bile tradicionalno želene. V Sloveniji je že 10 % aktivnih pomorščakov ženskega spola. Ena izmed njih je Ana Klanšek, ki je po študiju navtike na Fakulteti za pomorstvo in promet magistrirala na University College of London. Danes je zaposlena na sodobni ladji za hidrografske raziskave. Druga, in prav nič manj uspešna, je Urška Veber, diplomantka portoroške pomorske fakultete UL, ki zadnja leta službuje kot prva častnica krova na potniški ladji ladjarja Celebrity Cruises.
Na ženskah svet stoji, enako tudi slovensko pomorstvo. Še dobro, da smo Slovenci uspeli ohraniti vsaj portoroško Fakulteto za pomorstvo in promet. Na srečo nas digitalizacija ne bo zaobšla, je nuja sodobnega življenja in trend globaliziranega sveta.
Mitja Zupančič
Odgovorni urednik
