Leto 9, št. 99; Dan slovenskega pomorstva
Sedmega marca leta 1991 je država sprejela Pomorski zakonik republike Slovenije. S tem dejanjem ta dan obeležujemo dan slovenskega pomorstva. Republika Slovenija ima kratko, 46 km dolgo obalo, vendar pomembno pomorsko tradicijo, ki jo sedaj ohranja predvsem prek pristanišča Luke Koper, ki je ključno tovorno pristanišče za srednjo Evropo.
Če se ozremo skozi zgodovino slovenskega pomorstva, moramo poseči v čas monarhije. V času Avstro-Ogrske je v pristanišču Trst delovalo veliko slovenskih pomorščakov. Slovensko ribištvo se je razvilo med Trstom in reko Timavo. Po drugi svetovni vojni je takratna država začela razvijati pristanišče Koper. 20. oktobra leta 1954 je bila v Piranu ustanovljena Splošna plovba, ladjarska družba, ki se je ukvarjala z mednarodnim pomorskim prevozom tovora, predvsem razsutega. Leta 1957 je bila ustanovljena Luka Koper. To so bili zlati časi slovenskega pomorstva, ki jih je 1960 kronala ustanovitev Fakultete za pomorstvo in promet. Sprva je delovala kot višja pomorska šola, kasneje se je razvila v fakulteto, ki še danes izobražuje kadre s področja pomorstva, prometa in logistike.
Vzponom zmeraj sledijo padci, enako velja tudi za slovensko pomorstvo. Prvi obrat Delamaris – tovarno za predelavo ribe v Izoli – so zaprli leta 2014. Večinski delež podjetja Splošne plovbe je bil prodan leta 2007, ko je 50 % delež kupila nemška ladjarska skupina Döhle. Ta je leta 2016 postala večinski lastnik. Nekoč slovenske ladje so ostale le še bežen spomin, zapisan in arhiviran v muzejskih zbornikih. Podjetje Splošna plovba je bilo uradno ukinjeno – izbrisano iz sodnega registra leta 2023, ko se je po lastniškem prestrukturiranju pripojilo k povezani družbi v okviru nemške skupine Döhle.
Slovenski kadeti so ostali brez slovenskega ladjarja, odvzeta jim je osnovna možnost vkrcanja na ladjo. Vse bolj je slišati glasove, da je izvajanje izobraževalnega pomorskega programa vprašljivo. Če upoštevamo, kako nesrečno se je lastninila Marina Portorož in desetletje stagnirala v razvoju, ter negotovo lastniško situacijo na področju Ladjedelnice Izola, nimamo ravno veliko razlogov za slavje.
Predvsem pa ostajamo vse bolj brez ponosa in zavedanja, kdo smo, od kod smo prišli in kam gremo. Vse bolj smo obrnjeni stran od morja in obale, na katero smo pripeli vse mogoče dejavnosti, človeku pa že precej onemogočili prost dostop do morja. Kaj bi na vso sago o slovenskem pomorstvu rekel Bruno Volpi Lisjak, znani pomorščak in zaveden tržaški Slovenec, če bil bi še živ, vsi tisti, ki smo ga poznali, dobro vemo. Zato je prav, da se ga na dan slovenskega pomorstva vsaj spomnimo, saj je to bil tudi njegov rojstni dan.
Mitja Zupančič
Odgovorni urednik
Podobne teme:
- Dan pomorstva Slovenije 2021
- Leto 2/ št. 17; Pomorstvo Slovenije
- Leto 7, št. 75; Digitalizacija v pomorstvu
- Evropski dan pomorstva
- M/J “Labor”
