Leto 9, št. 100; 100 številk časopisa eMORJE

Dopolnjenih osem let in objavljenih sto številk časopisa eMORJE je bilanca stanja in razlog za majhno slavje.

Ko sem pred skoraj desetletjem ustanovil in začel pisati lasten časopis za kulturo bivanja z morjem eMORJE.com, ker v drugih medijih enostavno ni bilo niti posluha niti prostora za pomorsko tradicijo, so me kolegi le previdno pogledali izpod čela. Danes vem, da mi niso verjeli, da bomo sploh začeli, kaj šele obstali, saj se ukvarjamo s popolnoma nekomercialnimi zadevami, ki jih večinsko finančno podpirajo turistična združenja, objavljajo pa društva, pomorski muzeji in interpretacijski centri.

Kot sem napovedal na prvi dan izida, je časopis namenjen troedini ednini – leseni barki, morju in človeku. Na straneh so našle prostor še jadrnice in mladina pod jadri v vseh mogočih kategorijah in razredih.

Našemu poslanstvu, da bi navadnemu človeku približali svet tradicionalnih plovil in s tem pomagali ohranjati in revitalizirati pomorsko dediščino vzhodne obale Jadrana, smo ostali zvesti. V časopis nismo nikoli spustili političnih tem, še manj politikov. S tem pa smo si zaprli mnoga vrata, predvsem tam, kjer se pri koritu delijo novci.

Ko je nekoč znameniti urednik enega najbolj kakovostnih hrvaških navtičnih revij naredil intervju z menoj, je zapisal, da za navtiko nisem rojen niti v pravem času niti v pravi državi. Takrat sem bil kar malo osebno prizadet. Ko pa danes z distance premišljujem o zapisani tezi, ji moram le še pritrditi. Geostrateška politika in čas, ko na vseh koncih sveta rožlja orožje, predstavlja čas globalne recesije in negotovosti. Pred tem je še korona kriza naredila svoje; nam, enako kot številnim drugim, je odvzela poslanstvo medija, saj je vsak sebi postavil svoj medij – lastno ogledalo želja. Odnesla nam je tudi tiskano izdajo časopisa, katere tisk in distribucija sta postala zunaj sprejemljivih ekonomskih okvirjev.

Vseskozi, od prve številke naprej, nam je stala ob strani Skupina Marina Punat, ki nas še danes zvesto spremlja. Brez nje bi bilo še težje, morda skoraj nemogoče. No, in vrnil sem se nazaj na navtični intervju in misel o državi. Podpirajo nas hrvaški prijatelji, za slovensko Istro smo samoumevni.

Objavljenih sto številk je razlog za veselje, nikakor za tarnanje, kako pomorski narod smo, kako smo obrnjeni k morju in kakšno kulturo sobivanja z morjem premoremo Slovenci. Kakšen je interes skupnosti in oblastnikov, kako velike težave z iskanjem lastne identitete imamo, kako privoščljivi, nevoščljivi in samovšečen narod smo. Zato bom na tem mestu naredil piko, končno piko. S premislekom, koliko časa še, za koga in čemu naprej.

 

Mitja Zupančič

Odgovorni urednik

Podobne teme:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Več o piškotkih

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close