Lastovski poklad
Lastovski poklad je verjetno eden najstarejših običajev v sosednji Hrvaški in Evropi. Na Lastovu ga izvajajo vse od davnega leta 1483. Leta 2008 pa je bil vpisan in umeščen tudi na seznam zaščitene nematerialne kulturne dediščine Republike Hrvaške.
Fotografija: arhiv JUPP Lastovsko otočje
Legenda pravi, da je ta karneval nastal v spomin, ko so Katalonci napadli Korčulo, hkrati pa so na Lastovo poslali svojega vojaškega izvidnika, ki naj bi pregovoril lastovske ljudi, naj se predajo brez borbe. Namesto predaje pa so se Lastovčani oborožili in prosili vsemogočnega za pomoč. Ta je prišla v obliki močne nevihte, ki je uničila vse katalonske ladje. Vojnega odposlanca so ujeli in ga v imenu sramotnega dejanja poslali na oslu skozi vas ter ga trikrat z vrha hriba spustili po vrvi na vaški trg.
Šele v sredi 18. stol. so bili napisani tudi prvi pisni dokazi o izvajanju tega običaja, ki se je ohranil vse do danes, in ga leta 2021 izvajajo že v njegovi 538. ponovitvi. Tradicionalno se lastovski poklad (pust) začenja na godovni dan sv. Antona Opata, sklene pa na pepelnično sredo. V primeru zgodnje velike noči se lahko začne tudi prej. V torek pred pepelnico zažgejo poklad – lutko, spleteno iz klasja, ovsa in žita.
Pustni torek je najbolj svečan dan, ko se v mimohodu zberejo vsi »pokladarji« in lepe maškare. Vsi hodijo drug za drugim, da se na poti slučajno ne bi srečali pred zažigom lutke, ki jo pred tem spustijo z vrha vzpetine na dno vasi. Poklad spuščajo trikrat, na njega pa pričvrstijo petarde, ki ob prvem spuščanju počijo petkrat, pri drugem sedemkrat in zadnjem tretjem – devetkrat. Ves čas spuščanja (culjanje) udeleženci plešejo pustno – pokladarsko kolo. Na koncu se vsi srečajo ob ognju, kjer zažgejo poklad. Rajanje na dnu Dolca traja do zgodnjih jutranjih ur.
