doc. dr. sc. Irena Radić Rossi

5. januar, 201817. januar, 2018 emorje.com 0 Komentarjev

Pod okriljem vodilnega partnerja v projektu, vseučilišča v Zadru, poteka mednarodni raziskovalni projekt ADRIAS (Arheologija jadranske plovbe in ladjedelništva). Skupino arheologov, znanstvenikov in potapljačev vodi Irena Radić Rossi, ki zase pravi, da je arheolog in potapljač.

Besedilo in fotografija: Mitja Zupančič

eM: Kaj je ADRIAS, o kakšnem projektu govorimo?

IRR: Osnovni cilj projekta ADRIAS je sistematično interdisciplinarno raziskovanje in interpretacija arheoloških in zgodovinskih podatkov o ladjedelništvu in plovbi na vzhodni jadranski obali.

eM: Kaj lahko pričakujemo od takšnega znanstvenega projekta?

IRR: Odkrivanje arheoloških najdišč, evidentiranje in zavarovanje tečejo vzporedno s projektom. Glavna pričakovanja so vezana na odgovore, kakšne so bile ladijske konstrukcije skozi čas, skozi različna časovna obdobja, kako so se razvijale in spreminjale, kakšno sporočilno vrednost prinašajo s seboj.

eM: O kakšnem časovnem okviru govorimo?

IRR: Govorimo o tehnološkem razvoju ladjedelništva in plovbe s posebnim poudarkom od prazgodovine do zgodnjega novega veka.

eM: Ali gre za zaprti, visoko znanstveni projekt?

IRR: Ne, kje pa! V projekt aktivno vključujemo tudi volonterje. Ne nazadnje je eden izmed zapisanih ciljev projekta sodelovanje širše javnosti, ki je zainteresirana za proučevanje, zaščito in ohranjanje bogate pomorske dediščine hrvaškega dela Jadranskega morja in nasploh Jadrana.

eM: Ali lahko izpostavite svojo najožjo strokovno ekipo?

IRR: Brez proučevanja pisnih virov enostavno ne gre, šele nato začnemo z delom v morju. Na tem mestu moram posebej poudariti sodelovanje s Pomorskim arhivom v Benetkah. Mauro Bondioli in Mariangela Nicolardi pa sta zlata vredna sodelavca, ki sistematično raziskujeta arhivske dokumente. Sicer pa v skupini dvanajstih ljudi na terenu sodeluje kar šest doktorjev znanosti, izredni profesor in pet doktorantov. Kot vidite, gre za visokokvalificirano ekipo, ki je primerno izbrana glede na nalogo in pogoje ter zahtevnost proučevanja. Doktorji znanosti so: Giulia Boetto, Luka Boršić, Daniel Džino, Nikola Mišković, Mate Parica, v ekipi je tudi izredni prof. Smiljko Rudan. Ob vseh ostalih so to naši »težkokategorniki«.

Irena Radić Rossi v družbi s prijateljem in sodelavcem Maurom Bondiolijem pred muzejem MDBD.

eM: Katera so vaša najpomembnejša ali pa najbolj odmevna raziskovanja?

IRR: Kar precej stvari smo že raziskali. Med drugim arheološke jame, v katere se izlivajo meteorne vode, ki plavajo nad morsko vodo in so bile zelo pomembne za prebivalce in pomorce na Jadranu, pa antični podzemni vodovod pri Novalji, vklesan v živo skalo. Ne morem mimo odkritja naselja in pristanišča v zalivu Caska pri Pagu, ali pa projekta Triton, ko smo raziskovali arheološka najdišča na velikih globinah pri otoku Hvaru. Pri Vranjicu smo v času drugih gradbenih del odkrili ostanke nekdanjega naselja, ki se je razvijalo od srednje preko pozne bronaste dobe pa vse do danes. Na Velem Škoju pri Pakoštanah smo raziskovali ostanke relativno dobro ohranjene poznoantične ladje itd.

eM: Katera lokacija vas pa najbolj vznemirja?

IRR: To je brodolom ladje pri Gnaliću, otočku med Vrgado in Pašmanom, ki datira v leto 1583. Arheološko najdišče zelo rada poimenujem kot ogledalo v renesančni svet. Na tej lokaciji je mogoče proučevati kar v treh smereh: ladja, ladijska konstrukcija in ladijski tovor.

eM: Je še kakšen kraj na Jadranu, ki je za vas posebnega pomena?

IRR: Več je takšnih področij, eno je zagotovo področje okoli otoka Žirje, kjer raziskujemo čas grške kolonizacije, torej se vračamo v 4. stol. pr. Kr.

eM: Kako pa je z dokumentiranjem vaših dognanj in raziskav?

IRR: Zainteresirano javnost o dosežkih in dognanjih sproti obveščamo preko naše spletne strani www.adriasproject.org, seveda pa zbrana gradiva izdajamo tudi v strokovnih knjigah.

eM: Prvič smo se srečali v času regate tradicionalnih bark v Betini »Za dušu i tilo«, na leutu Šajeta, pod latinskim jadrom. Verjamete v naključja?

IRR: Ni bilo naključje. Betina je zame osebno mesto muzej, MBDB – »Muzej betinske drvene brodogradnje« opravlja veliko delo in je pravi skrbnik pomorske kulturne dediščine na Jadranu, mala šola gradnje bark v lesu, je čudovit projekt ozaveščanja otrok in mladine, jadranje na starem leutu, ki je danes v lasti mojega dobrega prijatelja in tudi zunanjega sodelavca v projektu, izvrstnega maketarja in raziskovalca pomorske dediščine, dragega Luciana Kebra, pa le pikica na i, ko se na Murterju srečamo vsi, ki smo v tesnem dotiku z morjem, tudi z vami.

Irena Radić Rossi v družbi Luciana Kebra na leutu Šajeta (Ba 1).