Klavdij Godnič, KPSS
Besedilo: Mitja Zupančič
Klavdij Godnič je direktor družbe Soline d. o. o., ki gospodari s solnimi polji v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Skrbi tudi, da je občutljivo naravovarstveno ravnovesje med gospodarsko dejavnostjo pridelovanja soli in krajinskim parkom uravnoteženo. S svojimi produkti pa se Solne d. o. o. vse bolj postavljajo tudi na zemljevid najbolj prepoznavnih turističnih produktov občine Piran.
eM: Kakšni so kratkoročni razvojni načrti družbe Soline d. o. o.?
KG: Osnova vsega je varovanje in razvoj Krajinskega parka sečoveljskih solin kot delujočega prikaza izjemne kulturne dediščine in biotske raznovrstnosti. Razvojni načrt družbe Soline d. o. o. temelji na uravnoteženem koriščenju naravnih vrednot v KPSS.
Po 700 let stari metodi nadaljujemo z ročno pridelavo soli. Poleg proizvodnje visokokakovostnih prehrambnih izdelkov, ki jih tržimo pod blagovno znamko Piranske soline, razvoj temelji tudi na proizvodnji in prodaji naravne kozmetike, bazirane na soli, fangu in slanici ter visokokvalitetnih storitev turizma, ki jih tržimo pod blagovno znamko Lepa Vida.
eM: Ali je lastništvo Telekoma Slo d. d. lahko tudi zaviralni faktor za razvoj podjetja Soline d. o. o.?
KG: Ne, naš lastnik zagotavlja finančno stabilnost podjetja, kar je za redne plače zaposlenim, plačila dobaviteljem in nadaljnji razvoj družbe ključnega pomena.
eM: Ali morda iščete novega strateškega lastnika (partnerja)?
KG: Ne, so pa v teku pogovori z Vlado RS, da bi se del poslovanja – tisti, ki je povezan z upravljanjem KPSS, prenesel na Ministrstvo za okolje in prostor. Koncesijo za upravljanje KPSS imamo sicer podpisano do konca leta 2023.
eM: Kako je s črpanjem sredstev EU, saj v resnici spadate med t. i. velika podjetja?
KG: Zadnji dve leti jih nismo črpali zaradi spremembe zahtev za črpanje EU-sredstev, saj so razpisi zahtevali pozitivno poslovanje podjetja. V letu 2017 smo poslovali pozitivno, zato se že pripravljamo na pridobitev novih sredstev EU, planiranih v letu 2019. Dejstvo je, da zaradi lastniške strukture spadamo med velika podjetja, je pa kar nekaj EU-razpisov, kjer to ni ovira.
eM: Ali načrtujete obnovo južnih solnih polj na področju Lera?
KG: Glede na povečano prodajo in porabo jedilne soli iz naših solin postopoma obnavljamo južna solna polja na področju Lere, tako da bodo lahko proizvodne kapacitete sledile višjemu povpraševanju trga.
eM: Kako je s poklicem solinarja? Ali vam jih primanjkuje, kakšne so potrebne kvalifikacije?
KG: Poklic solinarja je težak, zato je tudi pridobitev večjega števila solinarjev, predvsem v poletnih mesecih, ko se prideluje sol, vsako leto težja. Za pridobivanje kakovostne jedilne soli je potrebna vztrajnost, natančnost in predvsem izkušnje, ki pa se pridobijo šele z leti.
eM: Ali poznate zgodbo o fioretu in kakšne so vaše perspektive v čezmejnem projektu Mala barka 2?
KG: Zgodbe o fioretu ne poznam, so pa Soline d. o. o. vključene v projekt Mala barka 2 kot deležnik.
eM: Zakonodajno področje, ki se dotika upravljanja s solnimi polji, je še iz bivše SFRJ in se naslanja na rudarsko zakonodajo. Ali lahko na tem področju pričakujemo kakšne spremembe?
KG: Mislim, da ne. Drži pa, da je pridobivanje soli obravnavano kot rudarska dejavnost, vključno s koncesijskimi dajatvami.
eM: Kolikšno je število zaposlenih v družbi Soline d. o. o. in koliko od tega je solinarjev?
KG: Trenutno imamo 87 redno zaposlenih. V oddelku pridelave soli je 19 redno zaposlenih (solinarji in vodarji). V poletnih mesecih dodatno zaposlimo ali sklenemo pogodbena razmerja z zunanjimi sodelavci tako, da pokrijemo pridelavo na vseh 30 solnih poljih, ki so v produkciji na Leri in v Strunjanu.
eM: Kakšna je količinsko bila žetev soli 2017?
KG: V letu 2017 smo pridelali 1.800 ton jedilne soli, 68 ton solnega cveta ter cca. 500 ton industrijske soli.