Mario Wagner, dipl. inž.
Mario Wagner je prevzel vodenje Ladjedelnice Punat leta 2012. Od takrat do danes so bila uspešno končana številna vlaganja, tudi pri rekonstrukciji pomolov v Marini Punat. Njegov mandat je močno zaznamovalo leto 2018, ko je skupščina Marina Punat Skupine sprejela Idejno rešitev modernizacije Ladjedelnice Punat, ki je vključena v Master plan Marine Punat Skupine do leta 2023.
Zupančič, foto: osebni arhiv, arhiv Marina Punat Skupina, eMORJE.com
eM: Lani ste z začeto drugo fazo velike investicije na najboljši mogoč način obeležili 100-letnico delovanja puntarske ladjedelnice (1922−). S kakšnimi občutki ste nastopili na priložnostnem slavju?
V izredno osebno čast mi je bilo, da sem lahko bil del te zgodbe in njen akter. Malo je takšnih podjetij, ki bi kontinuirano, polnih sto let, bila dejavna na trgu. Seveda so bili vzponi in padci, nenazadnje tudi lastniško preoblikovanje. A puntarska ladjedelnica se je tehnološko razvijala in obstala. Nekdanja slava je za nas zaveza, da stopamo naprej in razvijamo dejavnost, ki je potrebna za ljudi z morja, pa tudi lokalni skupnosti, ko že danes mislimo in načrtujemo tudi za prihodnje rodove.
eM: Kaj za Punat, Puntarje in otok Krk pomeni uspešno delovanje ladjedelnice?
Dovolite, da izrazim skromno mnenje. Skupina Marina Punat in z njo Ladjedelnica Punat je generator razvoja kraja na tem kvarnerskem otoku. V tujini je destinacija poznana prav po ladjedelnici in marini. Omogočamo razvoj kraja v najširšem pomenu besede, hkrati pa ponujamo zaposlitve. Če je le mogoče, zaposlimo lokalne ljudi. Včasih je še več delavcev prihajalo iz Punata, danes se ta številka vrti na še zmeraj visokih 30 %. Kar zamislite si, koliko puntarskih družin je povezanih z našo ladjedelnico, koliko ljudi dela v naši skupini.
eM: Ali imate dovolj strokovnega kadra? Ali je pridobiti kakovostno delovno silo lahko problem?
Dober strokovni kader je bil in ostaja problem. Rad bi spoznal gospodarsko družbo, ki se ne srečuje s tovrstnimi težavami. V ladjedelnici imamo praktično stalno odprte razpise. Tisti, ki želi in obvlada svoj posel, pri nas zmeraj lahko dobi delo. Pa še plače so nad hrvaškim povprečjem. Veseli me, da se vse več ljudi vrača nazaj k stroki. Obrtniški poklici specialnih vedenj in znanj dobivajo veljavo in ugled v družbi, kar rezultira tudi s primernim plačilom. Roboti in robotizacija res ne more nadomestiti človeških virov pri remontih in servisnih delih.
eM: Pri nas v Sloveniji dijake in študente zanimajo predvsem programi navtike, manj pa ladijsko strojništvo, manjka mehanikov in elektrotehnikov-elektronikov. Kako je pri vas?
Podobna situacija, a se spreminja, saj so potrebe res velike, delodajalci pa zainteresirani za strokovne kadre v strojniški in elektrotehniški smeri. Žal močno občutimo razkorak med pridobljenim teoretičnim znanjem v času izobraževanja in študija s praktično usposobljenostjo. Tega je resnično potrebno implementirati v prakso, za kar so potrebne izkušnje in čas. Na našem področju je res velika deficitarnost poklicev. Močno potrebujemo mehatronike, ki obvladajo elektriko in elektroniko. Ali si lahko predstavljate, da kar 90 % ladijskih strojnikov prihaja iz avtomobilske industrije, ki se potem došolajo za servisiranje ladijskih sklopov?
eM: Ali ladjedelnica Punat podeljuje delovne štipendije?
Ne, za enkrat še ne, lahko pa povem, da so tudi te v načrtu.
eM: Kako je z inovacijami in patenti? Še vedno stavite na lastno inženirsko znanje?
Seveda, povsod tam, kjer le lahko, uporabimo svoje znanje, patente in inovacije. Z znanjem in inovativnim pristopom se je skozi čas v resnici razvila, stala in obstala ladjedelnica. Tega ne smemo pozabiti!
eM: Z ladjedelnico Punat sodelujejo številni kooperanti. Kako kontrolirate kakovost njihovih opravljenih del?
Najprej morajo biti vsi specialisti na svojem področju, za kar je potrebno predložiti vse certifikate, licence in potrdila o doseženi strokovni usposobljenosti, pa še teste morajo pozitivno opraviti. Želeno je, da sprejmejo poslovno filozofijo in se aktivno vključijo v delovni proces. Ta pa ni sekvenčno usmerjen na posameznega izvajalca, ampak na skupni rezultat teamskega dela. To je dobro opravljeno takrat, ko vsi v delovnem procesu sinhrono delujejo in sledijo poslovnim ciljem. Marsikateri kooperant se je skozi leta tako prilagodil, da se je enostavno priključil kar v ladjedelniško ekipo.
eM: Kakšne zahteve morajo izpolnjevati ponudniki storitev, da sploh lahko pridobijo licenco – delovno dovoljenje za opravljanje svoje dejavnosti na koncesijskem področju Marine Punat Skupine?
Zahteve so jasne, odražajo se v zadovoljstvu kupcev. Ladjedelnica Punat je nosilec koncesijskega dovoljenja, znotraj katerega predpisuje kriterije, po katerih posamezni poslovni subjekt lahko deluje. Strokovnost je na prvem mestu, ne izostanejo niti urejene zavarovalniške police. Primarno nas že zakon zavezuje, po katerih kriterijih moramo poslovati in sklepati pogodbe z zunanjimi izvajalci. Konec koncev narekujemo tempo, imamo pa tudi visoka ekološka pričakovanja in zahteve.
eM: Skupina Marina Punat je lani podpisala dokument o sodelovanju s Pomorsko fakulteto Reka. Kaj pričakujete od tovrstnega sodelovanja?
Sodelovanje z reško pomorsko fakulteto je pomembno, da bi dolgoročno pridobili strokovne kadre in sodelovali pri posameznih projektih in raziskavah. Kot sem že povedal v uvodu, je vrhunskega strokovnjaka potrebno izbrusiti v praksi, ta se lahko kakovostno začne že v času študija.
eM: Obnova, razširitev in rekonstrukcija ladjedelnice poteka v dveh korakih. Kakšen je bil prvi?
Prva faza je bila končana leta 2022. Šlo je za prestavitev bazena za 100-tonsko premično dvigalo in pripravljalna dela na drugo fazo.
eM: Druga faza je bistveno bolj obsežna. Kako poteka?
Tudi druga faza poteka skladno s časovnico in načrti. Gre za izgradnjo bazena za novo 500-tonsko premično dvigalo. Glavna gradbena dela bi morala biti končana do konca meseca maja, nato bo ogromno dvigalo po delih iz Italije pripeljano na sestavljanje. Računamo, da ga bomo usposobili za delo preko poletja in pridobili obratovalno dovoljenje na jesen 2023.
eM: S kakšnimi prostorskimi in logističnimi problemi se srečujete pri gradnji?
Bistveno, kar moram povedati, je, da ladjedelnica navkljub velikim gradbenim delom vsak dan, in to brez izpada, dela in opravlja svojo dejavnost. Vse naše naročnike smo obvestili o posebnem režimu dela, ki vključuje vse potrebne ukrepe za zagotavljanje varnosti pri delu v ladjedelnici. Še največji problem je trenutno manjši plato za izvajanje vzdrževalnih del na plovilih, ki pa ga rešujemo z nagovarjanjem lastnikov plovil, da si pravočasno zagotovijo svoj termin za servis plovila. Računajte, samo za šport in rekreacijo je v naši marini na vezu v morju in suhem vezu okoli 1400 plovil, dodati moramo še vsa zunanja naročila, tudi vzdrževanje večjih plovil.
eM: Kar nekaj restriktivnih ukrepov za zagotavljanje varnosti na gradbišču ste morali sprejeti in objaviti. Kako so jih sprejeli uporabniki?
Vsak razumen človek ve, da je varnost na prvem mestu, in da nobeno gradbišče ne more biti prosto za sprehajalce. Navtiki so racionalni in razumski ljudje, ki razumejo varnost na morju, zato jim ni težko sprejeti ukrepov za zagotavljanje varnosti tudi na kopnem.
eM: Obstoječi morski bazen morate razširiti zaradi nakupa novega premičnega žerjava – 500-tonskega »travel lifta«. Zakaj ste se odločili za nakup in kakšni so pričakovani učinki te investicije?
Tako velik premični žerjav nam bo omogočil, da bomo v naši ladjedelnici lažje servisirali tudi večja enotrupna plovila in katamarane. Odpadli bodo navozi, delo bo lažje, predvsem pa ekološko bolj kontrolirano in čisto. Potreba po tovrstni dejavnosti je velika, katamaranov je zmeraj več v morju, tudi tistih, ki jih spremljate na hitrih linijskih prevozih med jadranskimi otoki.
eM: Tovrstni žerjav sicer ne bo edini na vzhodnem delu Jadrana, vseeno pa bo unikaten in poseben. Zakaj?
Mislim, da že nekaj premičnih dvigal enakih ali podobnih možnosti dvigovanja že obratuje vzdolž vzhodne obale Jadrana, a nihče nima tako velikega bazena, naš pa bo najbolj širok. Gabariti dvigala so 20 x 20 m, s svojo širino bo lahko dvigoval in spuščal v morje plovila do 16 m širine. V tem pogledu pa smo prvi in edini na Jadranu, ki bomo lahko ponudili takšno tehnično možnost.
eM: Kolikšna je vrednost te investicije in celotna ocena tokratnega vlaganja?
Obe fazi sta ocenjeni na okoli 7,5 mio EUR. Zaradi podražitve materialov, energentov in inflacije, bo ta znesek zagotovo še nekoliko višji. Večkrat so me vprašali, če je pravi čas za investicije. Takole odgovarjam: cena denarja je primerna, investicije izvajamo sprotno, vsako leto, s tokratno pa pričakujemo nov preboj, zato je moj odgovor še kako pritrdilen. Kdaj, če ne zdaj?
eM: Kakšen bo delovni urnik nove prenovljene ladjedelnice Punat?
Enak kot do sedaj. Ostajamo pri enoizmenskem delu, od ponedeljka do vključno sobote, od 8. do 16. ure.
eM: Kako pa lokalna skupnost gleda na razvoj ladjedelniške dejavnosti v Punatu?
Generacije in generacije ljudi s Punata so vsaj del svoje delovne dobe preživele v ladjedelnici. Nekateri izmed njih pa kar vso dobo. Lokalna skupnost se zaveda pomembnosti obstanka in razvoja ladjedelnice, zato nadaljnji razvoj in modernizacijo podpira in sprejema zelo pozitivno. Ladjedelnica je zmeraj živela, živi in bo živela s skupnostjo. Nove investicije bodo vsekakor pripomogle k temu. Enostavno je potrebno sobivati in se držati sklenjenih dogovorov. Spoštovanje in medsebojna toleranca ter podpora sta preizkušeni zdravili za ves svet.
eM: Lansko leto in letos je Marina Punat Skupina, v njej pa prednjačita Marina Punat in Ladjedelnica Punat, še bolj vpeta v lokalno skupnost, ki jo podpira s številnimi dragocenimi donacijami in finančnimi podporami pri delovanju društev, združenj in zadrug. Ali je to del dolgoročne poslovne politike?
Da, to je del ustaljene poslovne politike, konec koncev smo družbeno odgovorni in vpeti v prav vse segmente lokalne in otoške skupnosti.
eM: Koliko je sedaj redno zaposlenih v Ladjedelnici Punat in koliko je pogodbenih sodelavcev?
Ladjedelnica Punat stalno zaposluje 50 ljudi, z nami sodeluje 36 pogodbenih partnerjev, tako da je skupno število sodelujočih skozi delovni proces blizu 180.
eM: Kakšne potrebe po delovni sili bo prinesla ladjedelnica po končani obnovi?
Te ne bodo bistveno drugačne, bo pa potrebno opraviti nekaj dodatnega šolanja in notranjih prerazporeditev.
eM: Kaj pa vstop v Puntarsko drago? Globina ni največja, en del kanala ste poglobili z lastnimi sredstvi. Kakšni so načrt za vnaprej?
Želeli bi si, da bi še poglobili kanal, pa ne zaradi plovil, ki prihajajo v Puntarsko drago, ampak da bi morska voda imela večjo pretočnost in možnost izmenjave z odprtim morjem. Nenazadnje se moramo zavedati, da nam jugo zmeraj prinaša mulj v zaliv, ta pa polni in spreminja morsko dno tudi na plovni poti v zaliv.
eM: Kakšen je ekološki vidik investicije, kako obremenilna je vaša dejavnost za zaščito okolja in morja?
Izredno ekološki. Sedaj vse tehnične vode, ki nastanejo pri naši dejavnosti, gredo skozi separatorje. Pri novi investiciji bodo ti še večji in močnejši. Vsi se zavedamo, da je naš obstoj in razvoj odvisen od kakovosti morske vode, zato verjamem, da dodatna pojasnila sploh niso potrebna.
eM: Ob pregledovanju Master plana lahko opazimo nov valobran S5 in pomol S1, nove hale, rušenje upravne zgradbe, izgradnjo novega 16 m širokega bazena, tudi novo poslovno zgradbo. Kakšna je časovnica za vsa ta obsežna gradbena dela?
Potrebni bosta vsaj še dve gradbeni fazi, še prej pa bo potrebno sprejeti nov prostorski načrt, za kar pa bo potreben čas. Za nas je pomembno, da smo pripravljeni, da imamo vizijo in da točno vemo, kam gremo.
eM: Kako pa bo z logističnimi rešitvami – dovozna cesta, delovna cona, povezljivost s Punatom?
Upam, da se bo upravna zgradba kmalu preselila v prostore jahtnega servisa, dovozna pot za enkrat ostaja, vzporedno se gradi obvozna proti Punatu, pomol S1 pa moramo dojeti kot privezno mesto za večja plovila – to ni valobran, potem bomo tudi tu nadaljevali z investicijo.
eM: Punat je še v 60-ih letih prejšnjega stoletja veljal za največjo in tudi najbolj kakovostno ladjedelnico na severnem Jadranu, ki je gradila ladje v lesu. Razvoj je šel naprej, tradicionalno gradnjo so izpodrinili sodobnejši materiali. Ali lahko pričakujemo v sklopu prenovljene ladjedelnice Punat tudi stalno muzejsko zbirko puntarskega ladjedelstva?
Tak je načrt, ki bi okronal naš Master plan razvoja. Časovno bo umeščen za češnjo na torti po končanih investicijskih delih.
eM: Za konec pa še eno osebno vprašanje. Kako preživljate svoj prosti čas, ko niste v ladjedelnici Punat?
Boste presenečeni! Diplomiral sem iz termodinamike, ki ostaja moja strast. Prosti čas tako preživljam v iskanju inženirskih rešitev v praksi pri izdelavi ogrevalnih tehnik in izrabe sončne energije. Kakšen dan rad tudi zaplujem, družina in smučanje pa ostajata moja prva izbira.
Podobne teme:
- Najširši “Travel lift” na Jadranu
- Obdobje sprememb in rasti kakovosti
- Ladjedelnica Punat
- Dan, ko bodo slavili puntarski ladjedelci
- Poletje v Marini Punat
