Val Eržen
S tremi leti je prvič stal na surfarski deski. Začel je pri šestih, danes jih šteje 16 in že kroji svetovni vrh iQFoil v članski konkurenci.
Zupančič, foto osebni arhiv in eMORJE.com
eM: Val, slabo te poznamo, ker nisi dejaven na družbenih omrežjih. Kako ti uspe?
Res je, nimam niti volje niti časa za socialna omrežja, da bi opozarjal nase. Enostavno, raje jadram – foilam. Zaenkrat me to popolnoma zadovoljuje.
eM: Ali se ti ne zdi, da sta vrhunski šport in športnik nekako soodvisna z mediji in poročanjem?
Morda pa res. Mediji te odkrijejo in ti sledijo, predvsem ko si dober. Te pa tudi zdrobijo in celo »zavržejo«, ko ti ne gre. Verjetno bom moral tudi o tej stvari začeti premišljevati. Danes pač razmišljam samo o surfanju. Tovrstna komunikacija z javnostmi še pride na vrsto.
eM: Naj omenim, da si mlajši brat sestre Line Eržen, ki pa je že zelo znana slovenski in svetovni publiki. Kako se počutiš v njeni senci?
Lina je moja »big sister«, ki bolje obvlada nastopanje in komunikacijo. Bolj je zgovorna in lepša, pa tudi rezultate ima izredne. Ogromno časa preživiva skupaj in si pomagava pri študiranju likov. Vem, da ji lahko tudi jaz kaj ponudim, še več se lahko od nje naučim.
eM: Pa se vseeno vsaj malo predstavi našim bralcem. Od kod prihajaš, kaj najraje počneš?
Rojen sem v družini Eržen s Planine. Oče Igor je bil nekoč smučarski skakalec, a ni uspel izsanjati sanj za olimpijski nastop. Tekmovalni duh je vnesel v svojo hčerko Lino in mene. Uroku športa se je uspela izmuzniti le mlajša sestra Ela, ki pa obožuje živali. Če pomislite, da je naš oče tudi najin trener, potem si lahko predstavljate, kako je naši mami. No, kakor koli, se mi zdi, da smo vseeno ena luštna družina, ki zelo uživa, ko pride skupaj. Pa še takrat se usedemo v naš stari avtodom in se odpeljemo na Pelješac. Tam je naš mali raj.
eM: Zakaj prav na Pelješac?
Tam je zmeraj dosti vetra. V Viganj se vračamo, odkar pomnim, od malih nog. Na Pelješcu smo preživeli vsa poletja. Tam so idealne razmere za windsurfing in iQFol. Pa še ogromno prijateljev imamo na tem jadranskem polotoku.
eM: Kako pa preživljaš čas do poletja?
Šolam se v Kopru, kjer skupaj s sestro tudi bivava v dijaškem domu. Obiskujem program mehatronika, vmes tekmujem. Tekmovanj je res veliko, izostankov tudi, zato je izziv šolanja velik, vsaj zame, ki nisem ravno najbolj našpičen za šolske klopi.
eM: Kakšne pa so sicer tvoje prostočasne dejavnosti?
Boste presenečeni. Do IQFoila sem bil predvsem v iskanju samega sebe, in ne vem, kam bi me to pripeljalo, verjetno na kavč pred TV. Potem se je zgodilo, enostavno, to je to – surfanje in foilanje. Veter čutim, vidim ga, voham ga. To je zame in temu športu sem pripravljen vse podrediti. Prav veliko časa nimam, če pogledam tekmovalni koledar. Čas za priprave – predvsem fizične, šolske obveznosti. Enostavno zmanjka časa. Ampak vsak konec tedna grem lovit ribe. Ribolov s palico z obale me resnično pomirja in zadovoljuje.
eM: Torej si rad sam s seboj?
Ja, všeč mi je moj svet, malček odmaknjenosti in mir. Pa da sem lahko tiho.
eM: Praviš, da so fizični treningi zelo pomembni, kaj pa psihološka priprava?
Moč je pri nas izredno pomembna, da si lahko suveren v vseh vetrovnih pogojih. V tem športu mora močno pihati, potem je zabava, adrenalin, potem letimo, sicer čakamo na obali. Psihološka priprava pa tudi. Žal zaenkrat še nimam te možnosti, da bi imel v ekipi svojega psihologa in fizioterapevta. Moj oče je trener in vse drugo v eni osebi.
eM: Kako je s prehrano?
Tudi z njo bi lahko malo bolj kompliciral. Trenutek je tak, da pojem vse, kar dobim na mizo, količine so res velike.
eM: Kaj je najbolj pomembno pri »foilanju«?
Da si dobro telesno pripravljen, da imaš odlično opremo in da znaš brati veter. Da ga gledaš, od kod prihaja, kako močan je. Tega se ne da naučiti iz knjig, enostavno moraš biti talentiran za takšno stvar.
eM: Tekmovalnih kategorij je več, tudi mladinske so. Ti nastopaš že dalj časa kar v članski konkurenci. Zakaj?
Ker sem pretežak. Hitro odraščam in se brusim med najboljšimi na svetu. Vem, da moj čas šele prihaja. Iz U17 sem šel v U19, nastopam tudi v članski konkurenci. Zame je to le vzpodbuda, kajti če bi šlo preveč lahko, ne bi bil motiviran.
eM: Katero mesto zasedaš na svetovni lestvici?
Ne vem! (smeh)
eM: Kateri so tvoji dosedanji največji uspehi?
Izpostavil bi 4. mesto na SP mladi v Braziliji 2023 in 12. mesto U21 istega leta v Švici.
eM: Govori se, da si ti tudi tisti, ki testiraš figure. Ko jih osvojiš, jih pokažeš sestri Lini?
Ja, rad se spoprimem z novimi izzivi. Ena najlepših stvari, ki sem jo že osvojil, je obrat po zasuku v veter. Komu pa naj pokažem figuro, če ne sestri?
eM: Kdo je tvoj vzornik v tem športu?
Ne vem, v bistvu ga nimam. Rad sodelujem s Stojanom Vidakovićem.
eM: Katera je tvoja najvišja hitrost, ki si jo dosegel na foilu?
Ne vem, samo enkrat sem meril. Okoli 55 km/h, torej 29−30 vozlov. Če pri takšni hitrosti narediš napako in padeš, zna boleti pa tudi kakšna poškodba se ti prav hitro lahko zgodi. Zato je pri tem športu izrednega pomena, da si rojen tudi malo pod srečno zvezdo.
eM: Ali tudi ti prisegaš na freestyle?
To sem včasih, sedaj je moja glavna izbira foil slalom – foil racing.
eM: Ali nam lahko zaupaš svojo največjo željo?
Da bi se uvrstil na poletne olimpijske igre. Tudi klasificiranje na IO Pariz je še mogoče, a bo treba trdo delati to pomlad. Najprej sem poskusil februarja na Lanzarotu na Kanarskih otokih. Na pravkar končanem članskem svetovnem prvenstvu smo kot država zasedli 25. mesto, na OI pa bo tekmovalo 24 držav! Bili smo že čisto blizu, z malo sreče nam še lahko uspe. Zadnji mogoč poskus bo konec aprila v francoskem Jeresu, kjer bo podeljenih še pet vozovnic. Sicer mi ostanejo IO v Los Angelesu leta 2028.
eM: Ker se rad šališ, nam zaupaj, kaj je do sedaj tvoja največja trofeja?
Krap, 7 kg! (smeh)
Podobne teme:
- Lina Eržen
- Nik Pletikos zlat v Omanu
- Val Eržen prvič v zlati skupini U19
- Lina in Val Eržen uspešno na Bolu
- Mladi slovenski jadralci odlični na SP v Omanu
