Škocjanski zatok
Naravni rezervat ŠKOCJANSKI ZATOK
Na meji med morjem in kopnim, kjer sta se reki Rižana in Badaševica nekdaj izlivali v morje, je Naravni rezervat Škocjanski zatok: zadnja priča otoške preteklosti Kopra ter naše največje polslano mokrišče, ki je dandanes spet naravni biser, zahvaljujoč človeški ljubezni in predanosti.
Naravni rezervat
Naravni rezervat Škocjanski zatok je oaza miru na pragu Kopra, privlačna za vse tiste, ki želijo spoznavati in doživljati naravo. Med glavnimi privlačnostmi za obiskovalce so tako rekreacija in sprostitev v naravi ter opazovanje živalskih in rastlinskih vrst. Izjemna vrstna pestrost, predvsem ptic, sorazmerna majhnost območja in opremljenost s posebno infrastrukturo za opazovanje narave, ki je prilagojena tudi ljudem s posebnimi potrebami, botrujejo temu, da je vsak obisk nekaj posebnega.
Ohranjanje habitatov
Cilj zavarovanja Škocjanskega zatoka je ohranitev polslanih in sladkovodnih habitatnih tipov ter habitatov ptic, ki tu v velikem številu gnezdijo, prezimujejo in se ustavljajo ob selitvah. Poleg ptic je rezervat bogat še z metulji, kačjimi pastirji, žabami, na mokrotnih travnikih pa vegetacijo s pašo uravnava podolsko govedo in kamarški konji. Posebnost rastlinskega sveta so slanuše.
Sodelovanje civilne družbe
Škocjanki zatok je lep primer delovanja predstavnikov civilne družbe in članov Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, kako s požrtvovalnim delom preprečiti uničevanje narave, ki je v drugi polovici prejšnjega stoletja ravno tu bilo najbolj obsežno. Leta 1993 se je z interventnim zavarovanjem to ustavilo, leta 1998 pa je sledilo trajno zavarovanje. Od leta 1999 za upravljanje skrbi DOPPS.
Vizitka naravnega rezervata
Naravni rezervat Škocjanski zatok obsega 122 ha površine. Leta 1998 ga je ustanovila R Slovenija, z rezervatom upravlja Društvo za opazovanje in proučevanje ptic.
