Sveti Miklavž, mornarjev varh (Fužinski, 1862)
Na morju pod nebom
se ladja ziblje,
med gromom in bliskom
nje jadro se giblje.
Strahota viharja
in nja razuzdanost
čezdalje mornarju
zvišuje nevarnost.
Vse moli in zdiha
Gor proti nebesom
In prosi pomoči
S solzečim očesom.
Strašna temota
oblake zakriva,
in ladja sirota
svoj up že zgubiva.
Zdihvanje in vrisk
pregluši vihar –
med gromom blisk
u jadro udar!
Že zadnji je čas
mornarjem poznan,
al varh je pri vas –
mornarjem vam dan!
Grom, toča poneha,
nebo se zvedri,
mornar ne opeha,
spet moč zadobi.
Veselje sprehaja
mornarjev obraz,
vsak reče v zahvalo:
Miklavž je pri nas!
