Gallerion Novigrad

Pisalo se je leto 1914, takrat je bila rekordna turistična sezona. Vsi so pričakovali boljše življenje, tudi najnižji socialni sloji v monarhiji. Lahko bi bilo vse drugače, takratni oblastniki pa so izbrali najhujšo možno rešitev – vojno, ki že po imenu »svetovna vojna« sama po sebi govori o razsežnosti takratne civilizacijske tragedije. Trajala je polna štiri leta in za seboj pustila 17 mio mrtvih ter več kot 20.000.000 ranjenih, ne da bi bil realiziran en sam zastavljeni cilj. Zgodilo pa se je prav tisto, česar ni nihče pričakoval: propadla so štiri cesarstva: nemško, avstro-ogrsko, rusko in turško. Na pogorišču velikih monarhij pa je nastalo več nacionalnih držav in geopolitičnih tvorb, ki so kasneje, kot npr. Kraljevina SHS in Jugoslavija, razpadle.

Zato je želja muzeja Gallerion v Novigradu, da prvič v Evropi na pregledni razstavi prikaže vse poglede na »veliko vojno« na morju, ki naj bi bila ljudem vsiljena, hkrati pa je za Evropo predstavljala nadvse tragično in absurdno dejanje. Muzejska zbirka šteje več kot 300 panojev in 300 ladijskih modelov, ki jih dopolnjujejo avtentični predmeti in dokumenti. Celota pa verodostojno predstavlja in dokumentira čas vojne vihre, ki je dosegel tudi Jadran in za seboj pustil ogromno tragedijo.

Pomorske operacije v Sredozemlju in na Jadranu so bile navkljub številčni premoči sil Antante intenzivno usmerjane in vodene vse do konca vojne. Jadranska obala pa je postala svobodna po podpisu premirja, ki jo je rešil invazije italijanskih vojnih sil. Cesarska in kraljevska flota sta navkljub vsem težavam, pa tudi neposlušnosti in uporom mornarjev, ki so slabo plačani živeli v izredno slabih razmerah, hkrati pa so bili še družbeno in nacionalno zapostavljeni, uspeli do konca vojne postaviti soliden obrambni zid. Na dveh bojiščih (jugozahodnem in jugovzhodnem) sta sočasno podpirali tudi kopensko vojsko. Ko je končno prišlo do razpada države, takrat je skoraj preko noči razpadla tudi mornarica, so nekoč sodržavljani postali rezidenti novo nastalih držav. Z nesrečno in nepravično geopolitično delitvijo in začrtanimi mejami, skladno s posameznimi interesnimi sferami, je bila na obzorju še večja tragedija – druga svetovna vojna.

Tradicija avstro-ogrske mornarice je v nekaterih delih ostala ohranjena, predvsem v Vojni mornarici Kraljevine SHS/ Jugoslavije, nasledile pa so jo tudi nekatere druge države. »Zlata doba« Avstrije se je na morju končala leta 1918, vseeno pa se je njena izjemna dediščina ohranila vse do današnjih dni. Na Jadranu najbolj izstopajo ohranjeni pomoli in valobrani, pa pristaniške stavbe in znanje o kakovostnem ladjedelstvu, pomorskem šolstvu, kartografiji, pomorskih poteh in zgrajenih svetilnikih. Močan vpliv je čutiti v turizmu in kulturni dediščini. Še vedno izstopajo nekatera pristanišča, kot so Trst, Pulj in Reka. Brez Avstro-Ogrske jih ne bi bilo, saj so večinski del infrastrukture pridobile ravno v času monarhije na Jadranu.

Posebni in skoraj skrivnostni pričevalci pomorske zgodovine na Jadranu so svetilniki, ki so omogočili nesluten razvoj trgovske mornarice v dobi velikih kapitanov. V tistem času jih je bilo zgrajenih 62, kar 54 jih je ostalo ohranjenih in so še v funkciji.

Upoštevajoč zapisana izhodišča in razmere v času dveh svetovnih morij je želja Sergia Gobba, ustanovitelja Muzeja Gallerion, da bi na enem mestu zainteresirani javnosti ponudil mednarodni vojno-pomorski muzej, ki bi zagotavljal verodostojen zgodovinski spomin na svojevrsten herojski čas. Ta spomin, kot tudi celotno zgodovinsko dogajanje, pa je nujno razumeti kot multietično in večnacionalno.

Vir: Sergio Gobbo, prevod: Mitja Zupančič, foto: arhiv eMORJE.com

Podobne teme:

• Gallerion Museum (Novigrad, Cittanova)
• 180 let svetilnika Struga Lastovo
• Trabakula Roditelj, Piran 1907
• Ladja Rex
• Alexia Barrier v cilju Les Sables