Hrvaški pomorski muzej Split
V Splitu deluje Hrvaški pomorski muzej, ki je bil ustanovljen leta 1997. Zgodba o splitskih pomorskih muzejih pa je seveda mnogo starejša in večplastna. Lahko rečemo, da se je po avstrijski ustanovitvi Pomorskega muzeja v Pulju, katerega gradnja se je na žalost po prvi svetovni vojni končala izven Pulja, nadaljevala pomorska muzejska dejavnost prav v Splitu.
Muzejska dejavnost, vezana na pomorsko dediščino, se začne v Splitu leta 1926, ko je organizacija Jadranska straža ustanovila Pomorski muzej, ki je temeljil na gradivu z razstave Jadranske izložbe. Ta je bila postavljena leta 1925. Lastno stavbo je pomorski muzej dobil leta 1933, v njej pa je začel delovati šele leta 1941. Delovanje muzeja v času italijanske uprave (1941−1943) ostaja precej nepoznano. Znano pa je, da je bila v tistem času muzejska zgradba uporabljena za različne razstave in dogodke, povezane z njim. Po drugi svetovni vojni je država v mestnem predelu Zvončac odvzela muzeju stavbo, sam muzej pa preselila v palačo Milesi, kjer je deloval pod okriljem JAZU vse do sredine 80-ih, ko se je stalna postavitev zaprla za obiskovalce. Vzporedno s tem dejanjem je vojna mornarica Jugoslavije začela ustanavljati svoj splitski pomorski muzej, ki je v začetku leta 1960 začel z delom na obzidju Priuli, da bi leta 1982, po preureditvi trdnjave Gripe, odprl vrata svojim obiskovalcem. Hrvaška vojna mornarica je nato leta 1991 prevzela Vojno pomorski muzej vojne mornarice in nadaljevala z delom vse do leta 1994. Leta 1995 je mesto Split sklenilo sporazum o prevzemu trdnjave Gripe in se zavezalo obdržati dejavnost pomorskega muzeja. S tem je ta utrdbeni objekt iz 17. stol., skupaj z vojašnico iz 19. stol., prvič v vsej svoji zgodovini dobil civilnega lastnika. Za obiskovalce so se vrata Hrvaškega pomorskega muzeja Split ponovno odprla koncem leta 1999, žal na manjšem prostoru kot do tedaj. Odprtje je obeležila razstava »Ladje, orožje, vojne«. Hrvaški pomorski muzej Split nadaljuje tradicijo splitskega pomorskega muzeja, a je hkrati tudi skrbnik dela arhivskih fondov prej omenjenih pomorskih muzejev.
Aktualna muzejska zbirka je koncipirana skozi dve razstavni celoti (trgovsko in vojno pomorstvo), dopolnjuje jo zunanja zbirka. V razstavnem delu trgovskega pomorstva razstava sledi razvoju plovbe od antičnih do sodobnih časov, medtem ko razstavljeni del vojnega pomorstva obiskovalce vodi skozi spore na Jadranu od antike do konca 20. stoletja.
V zunanji razstavi na dvorišču trdnjave Gripe dominira premec parnika »Bakar«, enega od sedmih muzejskih plovil. Tam je razstavljena tudi gajeta »Perina«, ki je bila zgrajena leta 1857 in je nasploh eno najstarejših jadranskih plovil na hrvaškem delu Jadrana. Gajeta je, kot izvorni zapis stoletnih izkušenj hrvaških ladjedelskih mojstrov in kalafatov, skoraj naravnost iz morja priplula v stalno muzejsko zbirko.
Muzej na dislocirani enoti v Kaštelu Sućurcu hrani tudi dva zgodovinska predmeta; govorimo o desantnem jurišnem čolnu DBJ-103, ki predstavlja prvo vojno plovilo, ki je dvignilo hrvaško zastavo v domovinski vojni. Na isti lokaciji se nahaja tudi kabina slavnega plavajočega žerjava »Veli Jože«.
Muzejska zbirka v zaprtem prostoru je prepolna biserov iz zgodovine pomorstva Jadrana in širše. V nadaljevanju naštevamo nekatere najpomembnejše eksponate muzejske zbirke, začenši z muzejsko zbirko iz trgovskega pomorstva, od odlično ohranjene antične velike posode iz žgane keramike (lat. dolium/ gr. pithos), ki je bil najdena na lokaciji Trstenik v Kaštelu Sućurcu. Vsakega obiskovalca pa tri ladijska polena z jadrnic družine s Korčule zagotovo očarajo do te mere, da ostanejo brez diha in se vrnejo v čas nevarne jadralne plovbe z upanjem, da jih bo polena varno vodila po morski poti. Zbirko dopolnjujejo skrinje za shranjevanje osebnih stvari mornarjev, poslikane z ladijskimi motivi, hkrati hranijo tudi spomine na dolga potovanja. Zbirko trgovskega pomorstva dopolnjujejo tudi votivne – zavetne ladijske slike. Stalna razstava spremlja tudi hrvaške pomorce, ki so pluli po svetovnih morjih. Razstavljen je dnevnik plovbe, pa tudi vzorci kamna, ki so ga nabrali na avstrijski znanstveni ekspediciji z ladjo »Novara«. Posebna pozornost je usmerjena k ribičem, ki so ribarili v Jadranu in so svoj ulov prodajali številnim tovarnam za predelavo ribe in pripravo ribjih konzerv. Najbolj poznane so bile prav na jadranskih otokih. Propad jadrnic (velikih jedrenjakov) si lahko ogledamo skozi artefakte najmočnejšega jadralnega društva, kakršen je bil tisti na Pelješcu.
Dobro je predstavljen tudi prehod v dobo parnikov, kjer iz potniškega kovčka dominira maketa potniške ladje »Kraljica Marija«. Muzej hrani tudi prav poseben eksponat, ki predstavlja črke čezoceanske ladje Rex, ponosa italijanske mornarice. To je hkrati tudi primerek, ki je največkrat potoval po svetu, saj so ga posojali drugim muzejem. Trgovski del zbirke se konča z zbirko ladijskih strojev, med katerimi so prav posebej izpostavljeni tisti motorji, ki so jih zgradili v splitski delavnici Rossi, ki je v Splitu prva proizvajala ladijske stroje.
V zahodnem krilu muzeja, za dvorano, v kateri se običajno organizirajo predstavitve knjig in priložnostne razstave ter delavnice, je shranjena zbirka vojnega pomorstva. Poseben poudarek je dan viški bitki (l. 1866), ki je zastopana z več artefakti. Tako smemo trditi, da ima Pomorski muzej Split eno najbolj popolnih in cenjenih zbirk, ki so povezane s to veliko jadransko bitko. Obiskovalci pa v muzeju lahko sledijo tudi razvoju bojnega orožja skozi čas in občudujejo slikarsko umetnost portretov ladij, ki jih je naslikal Alexander Kircher. Obdobje med obema svetovnima vojnama je umeščeno v manjši dvorani, kjer v glavnem prednjači Kraljevska vojna mornarica SHS/ Jugoslavije in je predstavljena z več ladijskimi maketami in podmornico (Dubrovnik, Zmaj, Dalmacija, Osvetnik, Jadran), pa tudi s hidro-zrakoplovstvom, ki je bil nekoč pomemben del KVM.
Druga svetovna vojna, mornarica Jugoslavije in Hrvaška vojna mornarica v domovinski vojni so predstavljeni v predzadnji dvorani. Tam so tudi makete partizanskih vojnih ladij in patrolnih čolnov, šolske ladje Galeb in rušilca R-11 Split. Posebno zgodbo predstavlja napad VPBR-31 Split na mesto Split novembra 1991, kot izreden primer pomorskega bojevanja, ko je čoln, ki je nosil isto ime kot mesto, napadel Split. V sestavu zbirke je tudi uniforma prvega poveljnika HRM, admirala Svete Letice.
Zadnja dvorana, sicer nekoliko dislocirana, je dobila današnjo postavitev leta 2016, leto dni po 150-letnici uspešnega lansiranja torpeda na Reki, orožja, ki ga je po ideji Ivana Lupisa Vukića razvil inženir Robert Whitehead. Tako so najstarejši in najpomembnejši artefakti povezani z razvojem torpeda v reški tovarni Whitehead shranjeni prav v splitskem muzeju.
Poleg predstavljenih zbirk pa je potrebno muzej vrednotiti tudi skozi različne tematske razstave in založniško dejavnost ter sodelovanje s posamezniki in ustanovami, ki jim pomorska dediščina predstavlja pomemben segment v vsakodnevnem delu in življenju. Razstave so pogosto vezane na pomembne obletnice in skozi druge manj znane pomorske posebnosti, ki jih strokovni sodelavci muzeja želijo predstaviti zainteresirani javnosti. Praktično utemeljevanje muzeja se je začelo s predstavljanjem slikarskega opusa marinista Alexandra Kircherja in Johanna Seitsa. Vse skupaj pa je dobilo svoje nadaljevanje s predstavljanjem zbirk pomorskih kart, ladijskih naprav, ladijskih strojev ali pa samo s predstavitvijo posameznih delov zbirk. Kadar govorimo o posebnostih pomorskega življenja, so prav posebej opažene razstavljene ladijske makete, zavetne slike, ladijske polene, enako dobro so sprejeti tudi okrašeni premci z različnih ladij. Posebej je potrebno izpostaviti, da praviloma vsako razstavo dopolnjujejo tudi bogato ilustrirane knjige in katalogi, njihov obseg pa je spremenljiv in odvisen od zagotovljenih sredstev, ki jih nikoli ni dovolj. Kadar koli so pripravljene spominske razstave, so zelo dobro sprejete in gostujejo po vsej jadranski obali. Takšna je bila razstava o viški bitki, o železnih ljudeh na lesenih ladjah, ki so jo kolegi Splitskega pomorskega muzeja naredili v sodelovanju z Arheološkim muzejem v Splitu. Prav slednja razstava je gostovala tudi v Pomorskem muzeju »Sergej Mašera« Piran. Posebna je bila tudi razstava Več od svetlobe in soli – Više od svjetla i soli, ki je bila realizirana skupaj s splitsko družbo Plovput in Muzejem mesta Umag, ko je razstava obeležila dvesto let kamnitega zidanega svetilnika v Savudriji.
Muzej nadaljuje s predstavitvami hrvaških vrhunskih ladijskih maketarjev, ki so že imeli svoje samostojne razstave: Željko Skomeršić, Nenad Bojmić, Luciano Keber …
Vse bolj se krepijo muzejska sodelovanja z drugimi sorodnimi institucijami pri skupnih projektih, predvsem z Muzejem mesta Crikvenica (razstava in katalog o prvi trajektni liniji na Jadranu), Muzejem mesta Kaštela, Državnim arhivom na Reki, Muzejem občine Jelsa, Pomorskim muzejem Črne gore Kotor, Muzejem mesta Reka, Pomorskim in zgodovinskim muzejem Hrvaškega primorja Reka, Pomorskim muzejem Dubrovnik in mnogimi drugimi, krog sodelujočih pa seveda ni končan. Začeto je sodelovanje s pomorskimi muzeji v Avstraliji, podpisan pa je že tudi dogovor o sodelovanju z Narodnim pomorskim muzejem Južne Koreje v Busanu.
Ustanova si že vrsto let prizadeva ohraniti zgodovinsko ladjo »Istranka« – nekoč znano po imenu »Ossero«, »Dalmat«, in s kontinuiranim delom nadaljuje s predstavljanjem pomembnih dejstev, ki pritrjujejo ohranitvi ladje, ki je še kako pomembna za pravilno vrednotenje pomorske dediščine. Na žalost še vedno brez pričakovanega uspeha in posluha v hrvaški javnosti za pomen takšnega plovila.
To leto se je Pomorski muzej Split priključil izvajanju projekta INTERREG po imenu WRECKS4ALL. Vodilni partner projekta je Univerza Črne gore, partnerji pa so Hrvaški pomorski muzej Split, Turistično združenje Bar, Turistično združenje Hercegovsko-neretvanskega kantona in Pomorska fakulteta iz Splita. Projekt se bo končal avgusta 2022, njegov cilj pa je izobraževanje potapljačev za fotogrametrijsko snemanje podvodnih morskih lokacij, pa tudi rečnih na reki Neretvi. Končanju projekta bo sledila 3D-prezentacija v manjših kino dvoranah, eno takšnih bo pridobil tudi splitski pomorski muzej.
Delovanje muzeja je še posebej usmerjeno k mladim obiskovalcem. Zanje je bila pripravljena posebna delavnica o pomorski dediščini, ki se je najprej izkazala za zelo popularno med splitsko-dalmatinskimi šolami in vrtci, na žalost pa je pandemija koronavirusa najbolj prizadela prav ta del muzejske dejavnosti.
Načrti muzeja gredo v smeri priprave multimedijskih vsebin in ureditev nove stalne zbirke. Seveda pa je vse odvisno od finančnih zmožnosti, posebej v teh kriznih časih, ko je potrebno stalno imeti v mislih, ali je obstoječa lokacija muzeja sploh primerna za nadaljnji razvoj muzejske dejavnosti.
Dolgoletna težava, o kateri se je pisalo zadnjih dvajset let, je oprema Muzeja na lokaciji ob morju. Iskale so se nove lokacije, začenši s hotelom »Ambasador«, po drugi varianti tudi Katalinića briga (zgradba »Dalmacijavino«). Muzej je leta 2009 razmišljal tudi o novi lokaciji na vzhodni obali, na lokaciji Lore in Poljuda. V najnovejših razvojnih dokumentih mesta Splita pa je načrtovana muzejska zgradba v današnjem terminalu, ampak šele po tem, ko se bo začela celostna ureditev vzhodne obale mesta Split.
