Sredozemski slani travnik
Že res, da ima Slovenija le 46,6 kilometrov obale Jadranskega morja, a je ta močno razgibana. Poseben čar ji daje tudi zeleno gričevnato podeželje. Zeleni griči slovenske Istre imajo več kot 100 vasic in zaselkov, ki jih obdajajo nasadi istrskih oljk, pred vetrom z morja pa so zavarovana s kamnitimi ogradami. Eden najlepših predelov slovenske obale je zagotovo Ankaranski polotok, ki je bil že v srednjem veku izletniški cilj beneških menihov. Krajinski park Debeli rtič se tako razteza na 800 metrov obale Ankaranskega polotoka in vključuje 200-metrski pas obalnega morja s kamnitim dnom. Impresivni so njegovi klifi, visoki od 12 do 21 metrov.
Na Ankaranskem polotoku pa je tudi edini slavni travnik v Sloveniji, po katerem vodi lesena dvignjena učna pot. Nahaja se med Sv. Katrino in Adrio pri Ankaranu. Lokacija ima pomenljivo ime – Sv. Nikolaj. Ob učni je postavljen tudi predstavitveni bazen polžev iz t. i. pokopališča školjk pri Sv. Katarini (dela obale z ostanki kar 234 vrste morskih mehkužcev iz tržaškega zaliva), ki pa ga je, resnici na ljubo, izropala, vandalsko osiromašila in dodobra izpraznila človeška roka.
Še bolj pomembno je bogato in raznoliko rastlinstvo tega sredozemskega slanega travnika. Na njem uspevata tudi obmorski lan (lat. Linum maritimum) in klasnata tavžentroža. Obe sta že veljali za izumrli vrsti, po do sedaj zbranih podatkih pa uspevata samo še na tem travniku, saj sta slanoljubi rastlini, slani travnik pa uspeva na vlažnem, muljastem in slanem področju. Navadni lan, ki cveti modro in navadno tavžentrožo pač lahko najdemo tudi povsod drugod po Sloveniji.
