Luka Prebil, novi direktor Marine Portorož
Luka Prebil je novi direktor Marine Portorož. Vajeti razvpitega projekta, v 80-ih letih vodilne jadranske marine, je prevzel po dobrem desetletju nazadovanja. Navkljub negotovim časom je z ekipo takoj zavihal rokave, da bi se ta priljubljena slovenska marina spet vrnila tja, kamor sodi – med vodilne marine vzhodne Jadranske obale.
Mitja Zupančič, foto: Sara Ros
eM: Marino je skupina Vzajemci prevzela v začetku maja 2021 in vas imenovala za direktorja. Ali ta informacija končno drži?
Zanimivo vprašanje, seveda drži. Prodaja in iskanje kupca sta bila res dolgotrajna, vmes pa so v javnost prišle različne špekulacije, namigovanja, pa tudi dezinformacije, zagotovo tudi z namenom, a do tega vprašanja se nima smisla opredeljevati, gre za preteklost, ki je bila v drugih rokah. Marina Portorož ima uradno novega lastnika, ki je prevzel tudi upravljanje koncesijskega področja marine. Lastniki imajo resen namen razviti marino in jo postaviti nazaj na pota stare slave. Moja naloga je, da z ekipo sledim tem ciljem.
eM: Do sedaj vas nismo zasledili v navtičnih krogih. Kdo ste, od kod prihajate?
Do prihoda v Marino Portorož sem se v glavnem ukvarjal z nepremičninami, del svojega časa sem posvetil tudi start up podjetju na področju digitalizacije. Sicer sem pa navtik križem in počez, še iz časov, ko sem z očetom plul po morju.
eM: Ali ste jadralec?
Ne, ne, nisem tak »romantik« ali pa nimam dovolj časa za jadranje. Motorna barka je naša družinska in ni privezana v Marini Portorož, da vas prehitim z odgovorom še pred vašim novim vprašanjem. Zasebno naj ostane zasebno, poslovno pa naj bo trdno na svojem mestu.
eM: V resnici ste direktor dveh podjetij. Ali jih vodite sami ali je uprava veččlanska?
Res vodim Marino Portorož in Luko Lucija, za katero imamo tudi koncesijo za upravljanje. Uprava je sicer enočlanska, imamo pa dvotirni sistem upravljanja. V nadzornem svetu sta še predstavnika lastnikov Uroš Razpet in David Vegel, ki imata nadzorno funkcijo.
eM: Nakup Marine Portorož je bil izveden z zavarovanjem delnic marine. Drznem si reči, da je to že vse videno v naših krajih, mar ne?
Kaj pa je s tem narobe, v tem ne vidim nič spornega, je legalno in legitimno, sploh če lastniki ne nameravajo izčrpavati podjetja. Naši lastniki Marino Portorož dojemajo kot strateško naložbo, v katero bo treba sicer precej vložiti, a gre za dolgoročno investicijsko upravljanje, zaenkrat brez kakršnega koli razmišljanja o odprodaji.
eM: Prav, se pustimo prepričati, da ne gre le za vlaganje z največjo dodano vrednostjo za kasnejše poslovne špekulacije. Kolikšna pa je načrtovana investicija v marinsko infrastrukturo?
To smo že večkrat javno objavili – v prvih petih letih vsaj 5 mio EUR. Seveda pa bodo investicijski ciklusi odvisni od prioritet in sprejetih investicijskih planov. Ne morete si misliti, ampak na področju marine smo diagnosticirali kar 28 samostojnih projektov, če želimo marino spraviti na nivo, s katerim bodo zadovoljni lastniki in navtiki, pa tudi zainteresirana javnost.
eM: Ali lahko natančno poveva, kdo so torej novi lastniki Marine Portorož?
Seveda! Lastnik marine je slovenski investicijski sklad Cirus 1, ki ga upravlja Jonatan Mars. Gre za »spin-off« podjetje skupine Vzajemci. Veste, fenomen naše države je, da se prioritetno ukvarja z lastništvom in lastniško strukturo. Zame pa so pomembni predvsem rezultati, in ti štejejo. Do njih pa pridemo z usklajeno strategijo, nekoliko širšim pogledom in strateškim načrtovanjem po vseh poteh.
eM: Investicija 5 mio EUR v petih letih se lepo sliši in želja priti na vrh marin severnega Jadrana. Kako pa bi komentirali, da najuspešnejša hrvaška marina, ki je tudi na severu, investira 30 mio EUR v petih letih?
Ti gredo res »na polno«. Mi smo pokazali resen namen investirati v marino, saj smo takoj začeli z obnovo najbolj pomembne infrastrukture. Prenovili smo toaletne prostore v starem delu marine, obnovili bazen, ki je že bil v funkciji zadnjo sezono, polepšali smo okolico. Pet milijonov EUR je seveda namenjenih za prepotrebno obnovo osnovne infrastrukture, kamor sodi tudi povečanje priključne moči na elektro omaricah, saj 16 A ni več dovolj za velika plovila, zamenjavo dotrajanih inštalacij, kompletno obnovo toalet v marini, obnovo pomolov itd. Vlaganja v nove nastanitvene kapacitete pa sodijo v drug investicijski sklop, ki zahteva še mnogo večja sredstva, a tem kaj več v prihodnje.
eM: Kako gledate na problem visoke plime v portoroški marini?
Ta je izrazit v določenih letnih časih. Delne rešitve so že narejene, celostne pa zahtevajo temeljit premislek in investicijo.
eM: Kaj pa kadri? Zdi se, da v marini vse ostaja po starem?
Osebno nisem naklonjen kadrovskim čistkam, hkrati pa menim, da so zaposleni toliko dobri, kot je dobro vodstvo, ki jih vodi in usmerja. Prepričan sem, da imajo zaposleni v marini velik potencial, veliko znanja in izkušenj, le zaupati in stimulirati je treba ljudi. Tam, kjer jih ni, pa popolniti. Takoj ko smo prevzeli marino, smo zaposlili elektrikarja in mehanika, servisna dejavnost v navtiki je pač ena naših prioritet za prihodnji razvoj marine.
eM: V kakšnem stanju ste v resnici prevzeli marino?
Dobili smo motivirano ekipo, kar je najbolj pomembno. O stanju pa ni potrebno izgubljati besed. Glede na to, da zadnja leta, da ne rečem desetletje, ni bilo nikakršnih vlaganj, je marina še v dobrem stanju. Očitno je bila izvrstno zgrajena v osemdesetih letih. Sicer pa moramo nadoknaditi v razvoju vsaj zadnjih petnajst let.
eM: Diplomatski odgovor. Kaj pa spalno naselje trimaranov – plavajočih hišk v marini? Kakšen je vaš odnos do te turistične ponudbe?
Plavajoče hiške smo podedovali, zato moramo z njimi tudi upravljati. Močno so priljubljene med najemniki, ki jih večinsko tudi oddajajo. Prilagoditi se moramo tipu in vrsti gosta, ki prihaja v marino, saj je v marsičem drugačen, kot so navtiki. Tudi njim moramo ugoditi, četudi so nekateri proti tovrstni ponudbi v marini. Lahko pa povem, da je ta ponudba dovoljšnja in je ne nameravamo več širiti.
eM: Ali so vaši privezi sicer polni?
Marina Portorož je skoraj polno zasedena, sploh v segmentu 12–15 m. Mnogo plovil se je v covidnem času tudi vrnilo nazaj v Portorož, nekaj je še prostih privezov za manjša plovila, ampak se tudi ta polnijo.
eM: Kaj pa cenovna politika, se spogledujete s pregrešno dragimi hrvaškimi marinami?
V bistvu ne gledamo na njih. Dve slovenski marini, pravzaprav vse tri, so polne, zato lahko kreiramo neko lastno vizijo glede na povpraševanje s trga. Cene bodo ostale na lanskoletnem nivoju, dvignile so bodo le malenkostno, pa še to zaradi objektivne rasti stroškov, ki pa nas itak vse zadevajo.
eM: Nedavno smo v roke dobili brošuro Marina Portorož (2007). Zdi se, da je bilo že pred petnajstimi leti vse zastavljeno in načrtovano, s čimer se vi sedaj ukvarjate?
Ja, ideje so bile dobre, le da jih ni nihče udejanjil. Zakaj bi odkrivali toplo vodo, projekte je treba sedaj realizirati.
eM: Ali lahko pričakujejo navtiki tudi muring priveze v marini ali bo ostala obstoječa infrastruktura z lesenimi piloti?
Osebno nisem navtični ekspert za načrtovanje priveznih mest, zato vam težko enoznačno odgovorim na vaše vprašanje. Tudi ta del je že v pregledu, zdi pa se, da nizka globina morja v marini pogojuje tudi nekatere odgovore na zastavljeno vprašanje. Zagotovo pa iščemo optimizacijo, saj so plovila vedno večja, s tem pa ne mislim le daljša, predvsem širina je tista, ki nas močno omejuje pri fleksibilnosti na priveznih mestih.
eM: Nekoč so nam novinarjem predstavljali projekt širitve marine za mega jahte. Ali je ta načrt še zmeraj aktualen?
Sam nisem največji pristaš razvoja v tej smeri, saj premalo tovrstnih plovil prihaja na skrajni konec Jadrana, pa še zelo avtonomna so. Se pa strinjam z dolgoročno širitvijo marine za plovila od 20 do 35 metrov, ki so za nas tudi komercialno najbolj zanimiva. Gre pa za velika vlaganja in temeljit premislek, koncesijo pa že imamo.
eM: Kaj pa edini otok (umetni otok) v slovenskem morju?
Ta je izredno priljubljen med ljubitelji avtodomov. Področje bomo absolutno še razvili. V izgradnji je nov »beach bar«, katerega bo upravljala marina, golfišču smo se pa dokončno odrekli.
eM: Gostinska dejavnost je milo rečeno rak rana Marine Portorož. Ali jo boste razvili in ohranili z lastnimi močmi ali jo nameravate oddati v najem?
Se strinjam, da so težave povsod v gostinstvu, sploh je v teh covidnih časih izredno težko dobiti kakovosten kader. V najemu je že restavracija Laguna, oddali bomo tudi restavracijo Marina (popularno Teraso), s plažnim barom na otoku bomo sami upravljali, iščemo pa tudi rešitve za nekdaj zelo priljubljen jadralski lokal Da Strega.
eM: Kaj pa tehnično osebje?
V veliko veselje mi je, da se je iz Marine Portopiccolo vrnil Fiorenzo Lupieri, ki ima bogate izkušnje iz tehničnega navtičnega sektorja. Konec koncev je pred leti že služboval v portoroški marini in jo dobro pozna. Mislim, da je velika pridobitev za tehnični del marine, v katerem je informatizacija procesov tudi eden ključnih razvojnih projektov.
eM: Torej, stavite na preizkušene ljudi in modele upravljanja? Ali v tem smislu prihaja nazaj tudi mednarodna razstava navtike Internautica?
Zagotovo. Internautica je bila rojena v Portorožu in sem tudi sodi. Sploh pa je bil to zmeraj odličen sejem, dokler ga je vodila ekipa, zbrana okoli Jurija Korenca. Tako bo tudi leta 2022, znanj je že datum: od 5. do 8. maja 2022 – z upoštevanjem vseh ukrepov za zajezitev zdravstvene krize koronavirusne bolezni!
eM: Kaj pa čarterske baze, sedaj je v marini ena sama?
Tako bo tudi vnaprej, saj ne vidimo razloga, da bi širili tovrstno ponudbo. Koncept marine stremi k varnemu privezu in udobnemu bivanju lastniških plovil in njihovih lastnikov.
eM: Mar je bivanje v marini zares tako udobno, kot trdite, predvsem vprašujem po nastanitvenih kapacitetah?
Tu so potrebna velika vlaganja. Imamo že načrte za izgradnjo novih in renovacijo starih sob nad restavracijo Marina. Računam, da bomo na koncu projekta lahko ponudili 25−30 sob visoke kakovosti, celotna uprava pa se bo v ta namen preselila v zgradbo, kjer je sedaj recepcija. In še odgovor: čez nekaj let bo bivanje v naši marini zares blagodejno.
eM: Četudi niste jadralec, naj vas vseeno vprašam, kakšna je vaša afiniteta do tega športa v povezavi z marino, ki jo vodite?
Velika! Želimo si odmevnih športnih dogodkov, kakršni so EP in SP npr. razreda Melges 24, pa serije RC44, kar smo že realizirali. Infrastrukturo imamo, vrhunskih jadralskih dogodkov smo željni. Sodelujemo z vsemi, prioritetna soorganizatorja pa sta YC Portorož in YC Marina Portorož.
eM: Na vezu, kjer je bil nekoč maxi Adriartic Europa, je sedaj Shining? Vaš komentar?
Gre za nov projekt, ki smo ga skupaj zasnovali z Željkom Perovićem Huckom in se kot Marina Portorož pridružujemo prestižni seriji regat v celotnem Tržaškem zalivu, v trikotniku Benetke–Portorož–Trst. Več o tem se bo slišalo že prihodnjo jadralsko sezono, zato vas lahko le še povabim, da obiščete Marino Portorož, in to v vseh letnih časih.
