Kraljevsko dvobojevanje
Poznavalci klasičnega jadranja skoraj niso mogli verjeti svojim očem, ko so tik pred začetkom visokega poletja, od 1. do 3. julija, sredi Piranskega zaliva zagledali dve 15-metrski jadrnici, klasične ošiljene linije z ogromno površino jader, kako režeta valove in v tridnevnem spektaklu preizkušata svoje veščine za prehodni pokal YCPM CHALLENGE perpetual trophy.
Prva je bila Mariska, 27,6 m dolga luksuzna jadrnica, ki so jo zgradili leta 1908. Njen prvi lastnik je bil Arthur K. Stothert – Ecosse. Do leta 1917 so vsega skupaj zgradil 20 enakih bark, ohranile so se le štiri: Mariska (1908), Hispania (1909), Tuiga (1909) in The Lady Anne (1912). Mariska, za nekatere menda tudi morska deklica, za vse druge pa enostavno po izvoru imena tudi Marija, ima matično pristanišče v Marini Portorož. Druga jadrnica pa je bila leto dni mlajša sestrica Tuiga.
Ko je ekipa, ki jo vodi Dan Poljšak, regatirala v Monacu in Benetkah, se je rodila ideja, da bi se skupaj s Tuigo (ta v jeziku svahili pomeni žirafa – nekoč se je jadrnica imenovala tudi Dorina) pomerila v klasičnem jadralskem dvobojevanju. Od besed sta akterja zgodbe Dan Poljšak (Mariska) in Daniel Pereira (Tuiga) hitro prešla k dejanjem, pridobila naklonjenost organizatorjev in izkoristila prisotnost Tuige na turneji po Jadranskem morju. Po regati klasičnih bark v Benetkah sta častiti jadrnici odpeljali prvi Match Race, nato pa spektakel ponovili v Portorožu in čez teden dni še v Trstu.
Tuiga, ki pluje pod zastavo YC Monaco in je njen mecen monaški princ Albert II., je imela precej težav pri sestavi posadke, saj kar pet stalnih članov ni uspelo pravočasno priti v Portorož. Kriva je bila stavka letališkega osebja v Italiji, zaradi katere so bili odpovedani številni leti. Zato rezultat ni bil čisto relevanten, ko je Mariska, ki jo je krmaril legendarni Dušan Puh, vse vajeti pa je imel v rokah njen kapitan, mladi jadralski genij Dan Poljšak, enostavno v vseh plovih pometla s konkurentom.
Kot v vseh športih pa sploh v kraljevskem jadralnem razredu velja fair play. Tega smo lahko videli tudi v Portorožu, ko je vodilna Mariska, zavedajoč se številčne in telesne podhranjenosti konkurenta, čeprav vodilna, zaradi nenadnega premočnega južnega vetra, ki ga ni bilo v nobeni vremenski napovedi, zahtevala prekinitev regate. Ja, tudi to je mogoče, da celo preveč piha v zalivu pred Portorožem.
Drug tak primer pa je bil na strani Tuige in njenega kapitana Daniela Pereire, ki je izrekel priznanje mladi ekipi z Mariske za angažirano in atraktivno jadranje, Danu Poljšaku pa za izvrstno pripravo in vzdrževanje barke. Tokratni krmar Tuige, Francois Guillaume, je priznal premoč slovenske ekipe, zavedajoč se, da bo morala Tuiga spet kmalu na resno obnovo, sicer ji bo Mariska popolnoma ušla tudi zaradi mase in performansov jadrnice .
Če je petek, prvi dan jadralnega dvobojevanja, prinesel prekinitev prve regate, navigacijsko v drugem plovu pa je močno skrajšal, sta jadralska sobota in nedelja postregli z optimalnimi vremenskimi pogoji na morju, YC Marina Portorož pa je poskrbel, da so večeri izzveneli v pravem jadralskem vzdušju.
Kdaj spet se bosta lahko v našem morju srečali Mariska in Tuiga, ostaja neznanka. Zagotovo pa so slovenski organizatorji in ekipa Mariske z odličnim jadranjem navdušili ter postavili Slovenijo na zemljevid tradicionalnega jadranja, ki je privilegij. Tako pravi ekipa Tuige, ki je včlanjena v YC Monaco, ta elitni klub pa šteje preko 2500 članov po vseh kontinentih sveta. Če do tega dogodka niti člani tekmovalne ekipe niso poznali Slovenije, sedaj o njej govorijo kot o mali Švici na koncu okljuka Sredozemskega morja, ki se mu reče severni Jadran.
Francozi in njihova kozmopolitska ekipa, v kateri so tudi Angleži, ti pa poznani po posebni vrsti humorja, pred slovesom niso mogli iz svoje kože. Da bi lažje, navkljub svoji moškosti, prenesli grenak poraz, so predstavili svojo žensko ekipo, ki je v skoraj polovičnem deležu sestavljala tokratno ekipo Tuige. Vrgli pa so tudi rokavico, da bi Mariska do prihodnjič sestavila svojo žensko ekipo, ki lahko samostojno jadra. Danes je v ekipi Mariske le ena sama mladenka. Glede na to, da na krovu ni električnih vitlov in gredo vsi manevri po starem, za kar je potrebna izredna telesna pripravljenost, to res ni mačji kašelj. A rokavica je vržena in Dan Poljšak jo je gentlemansko sprejel.
