Mitja Zupančič o Dnevih v zalivu
Mitja Zupančič je morski volk, ki večino svojega časa preživi na morju ali nekje blizu morja. Nalivno pero in fotografsko oko mu omogočata spremljati spremembe v ljudeh v odnosu do morja in življenja v njem. Pomorska dediščina in tradicija sta njegov Modus operandi za prihodnost. Ob avtorskem in uredniškem delu zmeraj postavi skupno pred osebno, tako tudi v primeru vodenja nastopa Republike Slovenije na letošnjem mednarodnem festivalu morja in mornarjev, »Dani u vali«, v Starem Gradu na otoku Hvaru.
Katja Bertok, foto: arhiv eMORJE, Benjamin Pezdir
eM: Poznamo vas kot avtorja več knjig, sedaj se pojavljate tudi v vlogi organizatorja festivalskega nastopa. Kako je prišlo do te pobude in projekta?
Projekt ima že dolgo brado in seže v predkoronski čas. Pri svojem avtorskem in časnikarskem delu imam to srečo, da sem prisoten na večini pomembnejših dogodkov vzdolž jadranske obale. Dobro se spominjam, da sem bil povabljen leta 2016 na prve Dneve v zalivu, ko je mesto Stari Grad slavilo 2400-letnico ustanovitve antičnega Farosa – Paiza, današnjega Starega Grada. Bila je to res veličastna prireditev, tako na morju kot na kopnem. Številne delavnice, strokovni posveti, nastopi kulturnih skupin, zvečer pa koncerti s folklornimi nastopi, umanjkala ni niti vrhunska avtohtona jadranska kulinarika. Četudi vsega tega programa ne bi bilo, je že mesto, ki je pod Unescovo zaščito, tako velik magnet in čarobno, da bi pustilo neizbrisen pečat. Tega pa so še podkrepile tradicionalne barke, grajene v lesu na tradicionalen način.
eM: Ali se je torej že leta 2016 začela zgodba, in zakaj je moralo preteči šest let do realizacije?
Ne bi mogel reči, da se je začela zgodba pred šestimi leti, zagotovo pa so bile vzpostavljene vezi in prijateljstva, ki so kar sama nagovarjala, da bo verjetno nekega dne tudi Slovenija častna gostja in država v gosteh. Sploh, ker so se organizatorji – Cronaves – že po drugem festivalu leta 2017 odločili, da bo ta binaren, zato, da se ga bodo lahko udeleževali tudi pomorci iz drugih sredozemskih držav in severa Evrope.
eM: Kdo pa so bili dosedanji gostje festivala?
Če me spomin ne vara, so bili v gosteh Italijani in Črnogorci, ki jih je zastopala kalafatska družina Bokovac, na tretjem festivalu pa Koordinacija zadrug za ohranjanje in revitalizacijo pomorske, ribiške in ladjedelske dediščine Kvarnerja in Istre. Potem je pa leta 2020 pandemija koronavirusne bolezni onemogočila izvedbo tudi tega festivala.
eM: Če vas vprašamo po Starem Gradu, kaj vam pride najprej na misel?
Osrednji trg s palačo Petra Hektorovića, ki jo je dal leta 1463 zgraditi zase in za prijatelje ter ples pod jadri, ki se izvaja v starograjskem mandraču, prav nasproti že omenjenega trga.
eM: Kakšen pa je potem morski del programa?
Osrednji del programa je bila v preteklih festivalskih izdajah regata tradicionalnih bark, ki pa je bila zaradi velike raznolikosti nastopajočih plovil precej neregularna. Namesto da bi vzpodbujala simpatije in apetite, je generirala precej slabe volje. Organizatorji so zaznali problem, zato so jo nadomestili z revijalnim jadranjem in druženjem barkajolov.
eM: Kaj pa drugi vrhunci na morju?
Vsak dogodek zase, od revijalnega jadranja, do veslanja, pa trimanja klasičnih jader je samosvoj vrhunec. V letošnjem programu pa zagotovo izstopata dva dogodka, ki sta paša za dušo in telo. Gre za dve nočni revijalni paradi bark pod jadri: Skupaj na jadra in vesla ter Ples jader in svetlobe.
eM: Svetlobo ste omenili, v kakšnem smislu?
Barčice z dvignjenimi jadri plujejo, jadrajo in krožijo po mandraču, neposredno ob mestni rivi, spremlja jih glasba in svetlobni efekti, ki razsvetljujejo temno otoško nebo. Res lepo in neponovljivo, zato predlagam, če le imate možnost, obiščite in doživite Stari Grad v vsej njegovi zgodovinski lepoti ter si privoščite podaljšek poletja v tople septembrske dni.
eM: Kdaj pa bodo organizirani letošnji Dnevi v zalivu?
Datum je bil že večkrat objavljen in je od 22. do 25. septembra 2022. Velika večerna dogodka sta v petek in soboto zvečer.
eM: Kdo so torej deležniki slovenskega nastopa?
Zadovoljen sem, da so se povabilu odzvali vsi povabljeni: Pomorski muzej Piran, Fakulteta za pomorstvo in promet, Love Istria, ki predstavlja vsa štiri obalna turistična združenja, Društvo ljubiteljev starih bark Piran, Društvo starih bark Izola in časopis eMORJE, ki je specializiran prav za spremljanje tovrstnih prireditev.
eM: Ali boste nastopili pod sloganom Feel Slovenia?
Ne, dogovorili smo se, da bomo nastopili s sloganom Love Istria – Slovenian maritime heritage. Konec koncev želimo predstaviti svojo pomorsko dediščino, ki je nekoliko specifična, in vsled začrtanih meja po svetovni vojni zelo multikulturna in povezovalna.
eM: Kako številčna pa bo slovenska delegacija in koliko bark bo nastopilo na festivalu?
Glede na podpisan odgovor o sodelovanju smo nekoliko številčno omejeni. Tako bo prišla v Stari Grad približno 30-članska slovenska ekipa, ki se bo predstavila s petimi tradicionalnimi plovili. Štiri bodo prepeljana po cesti, levt Stari maček pa bo priplul po morju. Poleg njega se bodo na letošnjih Dnevih v zalivu predstavili še: dinghy 12, batana in dva topa.
eM: Ali je res, da bo z vami tudi ženska veslaška skupina VVP?
Res je, to sedaj že lahko potrdim. Osem žena iz Pirana zastopa žensko veslaško skupino Voga Veneta Piran, ki deluje pod okriljem italijanske skupnosti Giuseppe Tartini Piran. Skupina ohranja in oživlja tradicionalni beneški način veslanja stoje, ki je bil v preteklosti značilen tudi za naše istrske obmorske kraje. Zanimivo pa bo srečanje tudi z neretvanskimi lađarkami.
eM: Ali je potreben kakšen poseben protokol na festivalu morja?
Želja organizatorjev ima tudi politično noto. Še vedno smo v procesu organiziranja bilateralnega srečanja predstavnikov oblasti obeh držav. V slovenskem paviljonu pa bomo pripravili tudi petkov sprejem ob t. i. slovenskem dnevu za približno 150 akreditiranih gostov.
eM: Kaj pa strokovni del in delavnice?
Te sta prevzela pod svoje okrilje fakulteta in piranski pomorski muzej. Osebno menim, da imamo s seboj zelo strokovno ekipo, zato smo pripravljeni na vse izzive.
eM: Mnogi trdijo, da smo Slovenci precej nedružabni, morda preveč rezervirani. Kako boste razblinili ta stereotip?
Z nami bo glasbena skupina Vruja Histriae, ki nadaljuje tradicijo glasbenih skupin slovenske Istre. Ime skupine je dialektalnega izvora in pomeni izvir, tudi studenec. Glasbeno kuliso pa bodo dopolnjevale kapljice žlahtne istrske malvazije, mesnati priboljški največjega slovenskega proizvajalca pršuta in kraških mesnin – Krasa iz Sežane, tradicionalne jedi bodo postregli člani KUD Malija, kulinarična ponudba slovenskega sprejema pa naj ostane še zavita v tančico skrivnosti.
eM: Kaj pričakujete dan po festivalu?
(Smeh) Dan po festivalu le utrujeno glavo. Dan potem pa nove ideje o medsebojnem sodelovanju in povezovanju v regiji ter zavedanju, kdo smo in kam gremo. Brez poznavanja in negovanja tradicije ter njenih vrednot bi pač bili precej prazen narod. Zato le še povabilo v Stari Grad, obiščite nas v slovenskem paviljonu. Več nas bo, lepše bo!