Leto 6, št. 71; Privezi na bojah
Pomorske države nimajo samo pristanišč, marin in bogatih jahtašev. Ohranjajo predvsem tudi drobno infrastrukturo, ki majhnemu človeku olajša skrb za manipulacijo svojega plovila. S tem dejstvom pa zagotavljajo ohranjanje številčnosti dela populacije, ki jim je mar za morje in se ukvarja z aktivnim preživljanjem prostega časa, z izrazito tenkočutnim odnosom do velike luže, ki je za vse nas delo Stvarnika.
Kaj je lepšega, kot z vrha kraškega roba zreti proti horizontu in v daljavi prepoznati pikice, ki predstavljajo male barke v slovenskem morju? Deklarirano se postavljamo za pomorsko državo, ki pa je v zadnjih desetletjih uničila vsa obalna dvigala, klančine, proste dostope do morja, škvere, vitle in sani, v nadaljevanju barbarsko odstranjuje tudi proste priveze na sidriščih. Vprašamo se, zakaj? Zaradi človeške hudobije in nevoščljivosti, zaradi enormnega pomanjkanja pameti ali le iz preračunljivosti iz naslova pridobitništva?
Sploh pa me zanima, zakaj je v zalivu Valdoltra oblast naročila uničiti korpomorte, betonske kocke pa so premaknili le v bolj globoko morje, nekaj sto metrov naprej, proti sredini zaliva, in jih nekaznovano pustili na morskem dnu. To so dejstva, ki zahtevajo odgovore, in mi jih bomo poskušali poiskati.
Mitja Zupančič
Odgovorni urednik
