Varstveni režimi v KP Strunjan
Krajnski park Strunjan (v nadaljevanju park) je zavarovano območje narave od leta 1990. Ustanovljen je bil z občinskim odlokom Občine Piran in Izola, od leta 2004 pa je zavarovan na državni ravni. Leta 2008 je bil ustanovljen Javni zavod Krajinski park Strunjan, ki je vse od tedaj upravljavec parka.
Park je zavarovan z namenom, da se zavarujejo naravne vrednote ter ohranita biotska raznovrstnost in krajinska pestrost. Park se ponaša z najmanjšimi solinami na Jadranu in najsevernejšimi na Mediteranu, kjer se že več kot 700 let pobira sol na tradicionalen način. Ob solinah je dobro opazna laguna Stjuža, ki velja za edino morsko laguno v Sloveniji. Vse do leta 1953 je služila kot sonaravna ribogojnica, ki danes skupaj s solinami tvori slano mokrišče in Naravni rezervat Strunjan – Stjuža. Če se povzpnemo na vrh klifa, lahko opazujemo vse do 80 metrov visok klif, ki velja za najvišji flišni klif na Jadranu. Zavarovanje parka sega tudi na morje, kjer pas od Strunjanskega do Simonovega zaliva predstavlja najdaljši odsek naravne obale v celotnem Tržaškem zalivu. Klif skupaj z 200-metrskim pasom morja sodi v Naravni rezervat Strunjan. Poleg dveh naravnih rezervatov je posebnost parka tudi odlično ohranjena kulturna krajina z značilnim razloženim naseljem.
Park letno obišče približno 400.000 obiskovalcev. V spomladanskem in jesenskem času park privabi veliko sprehajalcev in kolesarjev, v poletnem času pa je najbolj obljuden del morsko obrežje z morjem. Porast obiskovalcev opažamo tudi v zimskem času ob sončnih koncih tedna. V parku veljajo določena pravila obnašanja, ki so najstrožja v obeh naravnih rezervatih, saj predstavljata najbolj ranljive dele parka.
V parku izvajajo spremljanje stanja in neposredni nadzor nad izvajanjem varstvenih režimov t. i. naravovarstveni nadzorniki. Varstveni režimi so opredeljeni z Zakonom o ohranjanju narave, z Uredbo o Krajinskem parku Strunjan in Načrtom upravljanja Krajinskega parka Strunjan.
Obiskovalci morajo parkirati na za to določenih mestih in se od tam odpraviti raziskovat park. Parkiranje v naravnem okolju je strogo prepovedano. Vožnja s kolesom na solinah in po vrhu klifa ni dovoljena, lahko pa kolo potiskajo ob sebi in vožnjo nadaljujejo zunaj območij naravnih rezervatov. Z vožnjo v naravnem okolju ne vznemirjajo samo živali, ampak tudi obiskovalce, saj so poti ozke in ponekod nepregledne ter zato tudi nevarne.
Kurjenje in šotorjenje ter zadrževanje čez noč v naravnih rezervatih ni dovoljeno, psi morajo biti na povodcu, smeti se odnaša s seboj, v parku se ne trga rastlin in odnaša organizmov. Zadnja leta opažamo porast ustvarjanja kamnitih skulptur, s čimer se spreminja naravno obrežje. V park vabimo obiskovalce, ki za seboj ne puščajo ničesar, s seboj pa naj za spomin namesto šopka rož odnesejo fotografije.
V osrednji del Naravnega rezervata Strunjan sodi tudi Zaliv sv. Križa ali bolje poznan kot Mesečev zaliv, kjer ni dovoljeno sidranje in plutje na motorni pogon, saj se s sidranjem poškoduje morsko dno oziroma podvodni morski travnik, s plutjem na motorni pogon pa se vznemirja živali. Športni ribolov v naravnih rezervatih ni dovoljen. Dovoljen je le s kopnega od Pacuga do pričetka Naravnega rezervata Strunjan. Višina globe za nespoštovanje pravil obnašanja je od 100–300 EUR.
Tisti gospodarski ribiči, ki so tudi podpisniki Dogovora o načinu izvajanja gospodarskega ribolova na območju parka z upravljavcem parka, lahko lovijo v NR Strunjan samo štiri mesece na leto, in sicer dva meseca spomladi in dva jeseni. Preostali del leta pa ima ribja populacija čas, da se okrepi.
Obiskovalce v parku opozarjamo, naj označenih poti ne zapuščajo, saj lahko pride do zdrsa oziroma padca s klifa. Previdnost ni odveč niti na morskem obrežju pod klifom, saj se ta neprestano kruši in predstavlja nevarnost padanja kamenja.
Za park je zelo pomembno, da obiskovalci spoštujejo naravo, saj ga vsako leto obišče več obiskovalcev. Narava nas na vsakem koraku opominja na svojo neizmerno moč in izjemno pestrost vsega živega in neživega, vsega, kar je ustvarila. Zavedanje, da smo z naravo neločljivo povezani, da vsi plujemo na isti ladji po poti življenja, je edini način, ki zagotavlja, da naše okolje ohranimo takšno, kot želi narava.
Hvala, ker spoštujete naravo. Vabljeni v Krajinski park Strunjan!
Luka Kastelic, foto: arhiv Krajinski park Strunjan