Otok Rava
Dve pristanišči istega otoka
Otok Rava je skrit med Dugi otok na zahodu in otok Iž na vzhodu. Zdi se, kot da je med večjima bratoma poiskal varno zavetje. Včasih pa daje vtis, da je le njun satelit, zato je pogosto neupravičeno spregledan in zapostavljen. Njegova razčlenjena obala je zanimiva za navtične goste, še posebej njena zahodna stran, ki jo Dugi otok odlično brani pred vetrovi iz tretjega in četrtega kvadranta. Nekoliko neugoden je edino zahodnik, pa še ta ne more razviti večje moči.
Besedilo: Mitja Zupančič, foto: arhiv eMORJE.com
Izvor imena Rava
O izvoru imena otoka med zgodovinarji, raziskovalci in navadnimi ljudmi še vedno ni enotnega mnenja. Prvič se Rava omenja v 13. stol., takrat je imela zadrska plemiška družina Raua na njej posesti, zato je velika verjetnost, da je otok dobil ime prav po njej, podobno, kot je v 17. stol. otok Vrgada dobil ime po družini Damiani. Petar Skok v svoji knjigi »Slavenstvo i romanstvo na jadranskim otocima, (1950)« pravi, da beseda Rava v romanskih jezikih pomeni masa kamna, potok v kamnu, pečina, ta pa se navezuje na ilirsko-keltsko besedo grava, ki poimenuje kamen. Od tod tudi mnenje, da je bila Rava naseljena že v predrimskem času, njeni prebivalci pa so prišli s sosednjega Dugega otoka.
Padanje natalitete na Ravi
Nekoč je bilo na otoku precej ljudi. Po prvem popisu iz leta 1527 jih je tam živelo 64, potem pa je število raslo in leta 1900 doseglo kar 200 prebivalcev. Čas do leta 1921 je bil pravi otoški natalitetni bum, saj je bila s 491 otočani dosežena rekordna naseljenost otoka Rave. Od leta 1914 do 1990 je na otoku delovala celo osnovna šola. Po drugi svetovni vojni se je začelo izseljevanje. Mnogi so odšli v Ameriko in Avstralijo in na druge kontinente. Šlo je za ekonomsko in politično migracijo. Tisti, ki so ostali, pa so odšli za lažjim kruhom v Zadar, za njimi so ostale zapuščene hiše, otok pa se je po zadnjem popisu iz leta 2001 vrnil z 98 ljudmi, po večini ostarelimi, v čas na začetek 17. stoletja.
Vela Rava je »center sveta«
Otok, ki meri le 3,62 km², spada v skupino majhnih naseljenih otokov Jadranskega morja. Njegova obalna črta je dolga kar 16 km, z najvišjega vrha Babićovac, ki se dvigne 98 m nad morje, pa se pogled usmeri na sosednje otoke severnega zadrskega arhipelaga. Rava ima dve vasi – Malo in Velo Ravo. Domačini pravijo, da je Vela Rava center sveta, Mala Rava pa se je razvila iz prvotnega naselja, ki je dolgo časa veljalo za enotno, v novejši dobi pa je odstopila več funkcij svoji starejši in večji sestri ter postala samostojna. Ambulanta, trgovina, pošta, pokopališče, cerkev, celo nogometno igrišče so ostali v večji vasi, sočasno pa je Mala Rava začela razvijati svoj turistični potencial.
Petnajst zalivov in dve pristanišči
Vrnimo se raje na začetek, na prvi stik z otokom. Ta je seveda po morski poti. Če priplujemo s trajektom, potem je kurz poznan, naravnost v trajektno pristanišče v Veli Ravi, kjer na obali lahko pustimo svoj jekleni konjiček. Ob prenovljeni veliki betonski pomol pristaja tudi hitra ladijska povezava. Še lepše pa je pripluti s svojim ali najetim plovilom in izbrati enega od petnajstih zalivov za izkrcanje in obisk otoka: Tanko, Vališina, Ivanoševica, Pavajsko, Pestihovac, Dražice, Golubovac, Martinica, Grbavač, Grbačina, Marnjica, Paladinjica, Vićabok, Lokvina in Za Grbico. Eden najlepših in dobro zaščitenih je Paladinjica, tudi Paladinica, ki naj bi dobila ime iz staroitalijanskega osebnega imena Paladin. Zaliv je sicer pod koncesijo, v njem je petnajst boj, s katerimi upravlja družina Roberta Škifića, ki izvira iz Rave.
Levo Mala Rava, desno Vela Rava
Morsko dno je sicer izropano, zaliv rahlo vzvalovi le zahodnik, je pa toliko lepši pogled na oljčnik, ki je očiščen in vzdrževan s suhozidom ter sega po celi severozahodni strani zaliva. Nekoliko motijo le ostanki pomola, od koder pa iz zaliva vodi na vrh otoka makadamska utrjena kolovozna pot. Tam pa se šele začne naša zgodba. Levo proti Mali Ravi ali desno proti Veli Ravi, je odločitev, ki jo je treba sprejeti, se med oljčniki, figovci, rožičevci, dateljni in ostalim rastlinjem ter obdelanimi vrtovi povzpeti v hrib, da bi se nato z vrha otoka spet mogli spustili nazaj do morja.
Tipična sredozemska vasica
Prva izbira tako ostaja Vela Rava, tipično sredozemsko mestece, ki je staro vas razvilo na vrhu otoka. Osrednji trg velja za center sveta, celo svoj spomenik ima, pa cerkev Vnebovzetja blažene device Marije in kapelico sv. Petra, ki je v neposredni bližini otoškega pokopališča. Mestece je precej osamljeno, šola je zaprta, samevajo pa tudi klopi na osrednjem vaškem trgu. Pot, po strmem tlakovanem bregu navzdol, nas pripelje v trajektno pristanišče. Majhna trgovina predstavlja drugo osrednje socialno vozlišče. Prijaznost osebja je skoraj pregovorna, a le, če pridemo tja v delovnem času. Minutko po zaprtju trgovine v deljenem delovniku, ostanemo brez vsega, tudi dehidrirani in brez kapljice vode, saj je treba skuhati kosilo, kar pa je zapovedani otoški obred.
Pitna voda ostaja problem otoka
No, pitna voda še danes predstavlja velik problem na Ravi, zgrajeni iz dolomitskih kamnin, kar je posebnost tega otoka glede na apnenčaste morske sosede. Ladja vodonosec zato predstavlja edino mogočo rešitev za oskrbo s pitno vodo. Predvsem lastniški navtiki dobro poznajo zaliv Marnjica, tudi Marinica, in vedo, da je jutro mogoče brezplačno pričakati privezani ob operativno obalo ali pa v domačinskem mandraču. Sicer pa so boje in privezi v zalivu plačljivi, razen pred restavracijo Keko, ki je v lasti družine Bobić. Meso na žaru je poznano daleč naokoli, njihovi pečeni oradi ni primerjave, sploh če jo pripravi stari Milo Bobić. Sin Nikola skrbi, da vsak član družine dobi delo v gostilni, četudi na otoku bivajo le del leta, zimo pa, kot večina njih, preživijo v Zadru. Menda je kriva morska ruta, ki poteka ob severni strani otoka, ta pa zgreši Ravo.
Pot po grebenu otoka
Pot nazaj na otoško cesto, ki pelje po grebenu otoka, ni niti najmanj enostavna, precej utrujajoča je, sploh sredi vročega poletnega dne. Takrat v senci borovcev lahko srečaš tudi človeka, ki je poročen s Filipinko in živi v tujem svetu, a se vsako leto vrne na otok. Takrat najprej obišče materin grob in vsakokrat deklamira pesem »Na materinom grobu«, ki jo je napisal sam, v trenutku, ko zaradi močne burje, v tisti zimi, ni uspel pravočasno priti na zadnje materino slovo. Trenutek, ki ostane v zavedanju resnice, da je življenje na otokih težko in nepredvidljivo, razdalje med kopnim in otoki pa v posebnih okoliščinah predstavljajo oceanske razdalje.
Zaliv Paladinica je odlično izhodišče
Pot pod noge, nad Paladinico, na skrajni severozahod otoka, do zaliva Lokvina, in pred nami je Mala Rava, ki preko zaliva Tanko gleda tudi na vzhodno stran otoka proti Ižu. V vasi res ni veliko ljudi, mir in tišina pa navdajata človeka z udobjem časa, ki se je za trenutek ustavil. V Mali Ravi je našla svoj prostor družina Simičić, ki v zgledno obdelanem vrtu Vile Mileva skrbi za samooskrbo hiše iz rajskega ravskega vrta.
Način pridelave oljčnega olja
Še največja razlika med Malo in Veliko Ravo poznavalcem predstavlja okus oljčnega olja. V Mali Ravi je stiskanje strojno, v Veli Ravi pa ohranjajo klasičen način pridelave ekstra deviškega oljčnega olja s hladnim stiskanjem. Barba Mili se spominja, kako je nekoč prideloval oljčno olje, glavni kupci pa so bili Slovenci, ki tudi danes ostajajo večinski obiskovalci otoka.
Rava ponuja prvobitnost življenja
Rava še vedno skriva iskrivega duha, hkrati pa ponuja izvorno prvobitnost življenja, kot je bilo nekoč. Otok je kraj za vse, ki si želijo doživeti neposreden dotik z naravo in ljudmi, hkrati pa uživajo v miru in neokrnjeni naravi. Kdor preživi noč v zalivu Paladinica in jutro z dotikom morskega dna, se zagotovo vselej vrača na ta skriti otok.
