Ana Hace – Raziskovalka v društvu Morigenos
Ana Hace je redna sodelavka društva Morigenos, društva za zaščito in raziskovanje delfinov v slovenskem morju, ki z rezultati svojih raziskovanj žanje priznanja tudi v tujini.
Piše: M. Zupančič, fotografija: Ana Hace, Petra Podlesnik, Tilen Genov, arhiv eMORJE.com
eM: Ana, spominjam se vas še kot študentke, ki je bila aktivna članica društva. Je šlo za volontersko delo ali poslanstvo?
Sprva je bilo bolj prostovoljsko delo, želela sem namreč pomagati pri delovanju društva. Vendar je kmalu preraslo v prav posebno poslanstvo. Biti del raziskovanja in varstva delfinov v slovenskem morju mi zelo veliko pomeni in prav vsi smo lahko ponosni, da delfini živijo tudi pri nas.
eM: Kako ste prišli v stik z Morigenosi?
Po naključju sem na fakulteti med pavzo za kavo pred kavarno na oglasni deski zagledala črno-bel oglas o možnosti posvojitve delfinov iz slovenskega morja. Sprva nisem verjela svojim očem, saj nikoli prej nisem zasledila kakršnekoli informacije o delfinih v slovenskem morju. Ker so me morski sesalci od nekdaj zelo zanimali, sem se malo bolj pozanimala, posvojila delfina in se prijavila tudi na enega izmed prvih poletnih raziskovalnih taborov, ki jih organizira društvo. Po tem pa sem hitro postala tudi aktivna članica društva.
eM: Vaš študij pa ni bila biologija, ampak geografija. Kakšna funkcionalna znanja ste z njim pridobili in kako jih implementirate pri vašem raziskovalnem delu?
Študij geografije poda precej širok spekter v tej vedi tako z družboslovnega kot tudi naravoslovnega vidika. Pridobila sem drugačen pogled na svet in naravne in družbene procese v njem. Ob koncu študija sem se usmerila v varstvo okolja, kjer sem bolj celostno spoznala izzive in pomen varstva okolja. Poleg poglobljenega znanja na področju varstva okolja pridejo pri raziskovanju zelo prav znanja branja, interpretacije in izdelave zemljevidov.
eM: Od leta 2012 ste redno zaposleni pri društvu. Katera področja pokrivate?
Sem raziskovalka na Slovenskem projektu za delfine, opravljam terensko delo ter zbiram podatke, skrbim za baze podatkov, koordiniram program za študentske prakse iz Slovenije in tujine, vodim raziskovalne tabore, sem koordinatorka stikov z javnostmi, skrbim za opravljanje administrativnih del ter sodelujem pri prijavi projektov in organizaciji dogodkov.
eM: Zakaj so pomembni raziskovalni tabori in kdo se jih udeležuje?
Raziskovalni tabori so pomembni predvsem iz dveh razlogov. Taborov se lahko udeleži vsak, ki ga raziskovanje in delfini zanimajo. Pridobijo nova znanja ter za 10 dni postanejo del raziskovalne ekipe, spoznajo raziskovanje delfinov in pomagajo pri pridobivanju podatkov, potrebnih za njihovo učinkovito varstvo. Ta priložnost je posebno dobrodošla za mlade, ki jih to področje zanima, vendar še nimajo izkušenj in znanj. Tabori pripomorejo tudi k večji količini zbranih podatkov s pomočjo udeležencev.
eM: Kakšne rezultate prinašajo ti tabori?
Rezultati so večplastni. Z znanstvenega vidika z zbranimi podatki pripomoremo k poznavanju lokalne populacije delfinov. Rezultate naših raziskav objavljamo tudi v znanstvenih prispevkih. Udeleženci taborov pa bolje spoznajo našo populacijo delfinov, pridobijo nova znanja na področju ekologije in varstva okolja ter so bolje ozaveščeni o problematiki onesnaževanja morskega okolja. Nekaj študentov, ki so se udeležili taborov, je svojo karierno pot usmerilo v raziskovanje in varstvo morskih sesalcev.
eM: Kdo so še drugi zaposleni pri društvu in koliko članov in podpornikov imate Morigenosi?
V društvu smo trenutno zaposleni trije, skupaj nas je 13 aktivnih članov in imamo 130 drugih podpornikov (preko podpornega članstva in programa Posvojite delfina).
eM: Ali lahko poveste, od kod ime Morigenos?
Morigenos v starem keltskem jeziku pomeni »rojen v morju«. Ime je bilo zato zelo primerno za nas in je bilo hitro sprejeto. Tudi enega izmed prvih delfinov, ki smo ga spoznali v slovenskem morju, smo poimenovali Morigenos in prav tega delfina redno, vsako leto srečujemo še danes.
eM: Ste vodja raziskovalnih taborov v slovenskem morju. Katera je glavna metoda za raziskovanje delfinov?
Glavna raziskovalna metoda, ki jo uporabljamo za raziskovanje delfinov, je fotoidentifikacija. Gre za metodo, s katero preko fotografij identificiramo oz. prepoznamo posamezne delfine. To je standardna metoda na področju raziskovanja morskih sesalcev in tudi mnogih drugih živali. Pove nam veliko o sami ekologiji živali (razširjenost habitata, velikost populacije, rodnost, smrtnost, trendi populacije, socialne strukture …). Poleg tega se poslužujemo metod iskanja delfinov s kopnega in morja, akustičnega monitoringa in pridobivanja vzorcev živali.
eM: S kakšnimi izzivi in težavami se srečujete pri vašem delu?
Eden izmed večjih izzivov, ki predstavlja izziv tudi drugim društvom, zavodom ipd., je prav gotovo pridobivanje zadostnega vira financiranja. Zelo odvisni smo predvsem od projektnega dela in razpisov, vendar predanost, vztrajnost in podpora ljudi pri tem zelo pomagajo. Včasih je izziv usklajevati vse aktivnosti in obveznosti, ko se veliko stvari po načelu Murphyjevega zakona pojavi ob istem času. Izzive med samim raziskovanjem pa nam postavljajo tudi zelo različne vremenske razmere in ne nazadnje delfini sami, ki znajo biti včasih prav zviti.
eM: Kakšna je naklonjenost javnosti in lokalne skupnosti, saj je vaš sedež v Piranu?
Neizmerno veseli in ponosni smo, da imamo tako močno podporo lokalne skupnosti. Zelo dobro so nas sprejeli in nas podpirajo na vsakem koraku. Naše poslanstvo in delfini so jim blizu, saj je Piran mesto z edinstveno kulturno in naravno dediščino, ki jo lokalni prebivalci varujejo in s katero tudi živijo.
eM: Kakšne odnose imate s slovenskimi ribiči, saj delfini med njimi veljajo za tiste, ki jim kradejo ribe in trgajo mreže?
Od samega začetka delovanja društva smo si prizadevali delati v sodelovanju z ribiči in zelo veseli smo, da smo vzpostavili dobre odnose z njimi. Zavedajo se, da so delfini pomemben člen v morskem ekosistemu in kljub temu da niso ravno navdušeni, če se potikajo okoli njihovih mrež, so (večkrat bolj potiho) zadovoljni, da so delfini prisotni v našem morju. Ribiči nas tudi obveščajo o svojih opažanjih in tako tudi oni pomagajo pri zbiranju podatkov o naši populaciji delfinov.
eM: Kakšna je populacija delfinov v slovenskem morju?
Edina stalna vrsta delfinov, ki je prisotna v slovenskem morju, je velika pliskavka. Občasno lahko opazimo tudi kakšno drugo vrsto delfinov ali kitov, vendar le-te niso tu stalno prisotne. Včasih je na tem območju živela še ena vrsta delfinov, in sicer navadni delfin, ki pa je žal danes v Jadranskem morju regionalno izumrla vrsta. Delfini so v slovenskem morju in okoliških vodah preko celega leta, to je njihov dom. Tu se razmnožujejo, prehranjujejo, skrbijo za mladiče, počivajo, igrajo. Zanimivo je, da od vseh prepoznanih delfinov nekateri to območje uporabljajo redno, drugi pa nekoliko bolj občasno. Tako bi lahko rekli, da imamo »domačine« in »obiskovalce«. Med drugim smo ugotovili, da se naša populacija delfinov ne meša s populacijo, ki se nahaja v Kvarnerju ter da se po genetski strukturi precej razlikujejo od drugih delfinov v Jadranskem morju.
eM: Kakšna je njihova socialna struktura?
Socialna struktura naših delfinov je zelo zanimiva in edinstvena. Odkrili smo namreč, da imamo znotraj iste populacije dve večji skupini delfinov in nekaj takšnih, ki se zadržujejo večinoma v manjših skupinah. Omenjeni večji skupini se zelo poredko mešata, namreč le nekajkrat smo opazili nekaj posameznikov ene skupine v drugi skupini. Tudi delfini imajo preference, s kom se raje in pogosteje družijo. Ti dve skupini sta posebni tudi zato, ker uporabljata isto območje v različnih časovnih intervalih. Namreč, ena skupina se pojavlja v bližini Pirana v dopoldanskih urah, druga pa v večernih. Zato smo jih tudi poimenovali kar jutranja in večerna skupina. Druga zanimivost je ta, da se skupini razlikujeta pri interakcijah z ribištvom. Jutranja skupina večkrat aktivno sledi t. i. »kočam« (ribiške ladje s povlečeno mrežo) in si postreže z malico iz mrež in okoli njih, medtem ko večerna skupina skoraj nikoli ne sledi ribiškim ladjam. Te ugotovitve o različni rabi habitata in interakcijah z ribištvom so zelo pomembne z varstvenega vidika, saj jih je za učinkovito varstvo smiselno upoštevati kot različni enoti varstva. Omenjena ugotovitev je posebna tudi zato, ker takšna oblika socialne strukture v isti populaciji ni bila zabeležena še nikjer na svetu.
eM: S kakšnimi grožnjami se sooča vrsta?
Vrsta velika pliskavka svetovno gledano ni na rdečem seznamu ogroženih vrst, vendar so manjše populacije te vrste, ki so lokalno ogrožene. Glavne grožnje te vrste so prekomerni ribolov ter zmanjševanje virov hrane, nenameren ulov, mehansko in kemično onesnaženje, prekomeren podvodni hrup in možnost trka s plovili.
eM: Kakšni so dolgoročni trendi pri zaščiti delfinov?
Delfini so pomemben člen morskega ekosistema, saj so plenilci na vrhu prehranjevalne verige in naravni pokazatelj stanja morja. Preko njih lahko posredno varujemo tudi druge vrste. V kolikor je namreč morski ekosistem sposoben vzdrževati plenilce, je to dober znak. Dolgoročno je dobro stanje populacije delfinov torej zelo pomembna tudi za slovensko morje. K ohranjanju ključnih vrst in njihovih habitatov so naravnani tudi mednarodna zakonodaja in sporazumi (npr. Morska strategija, Barcelonska konvencija, habitatna direktiva …), ki določajo ohranjanje dobrega stanja okolja ter živalskih in rastlinskih vrst. Enako velja za delfine in morje pri nas.
eM: Kakšen ekosistem je Tržaški zaliv?
Tržaški ekosistem je precej ranljiv, saj gre za polzaprt in plitek zaliv z veliko sladkovodnih pritokov, zato so hidrološke in ekološke razmere precej drugačne od drugih delov Sredozemlja. Značilna so visoka nihanja slanosti in temperature, veliki rečni vnosi in izrazito razslojen vodni stolpec v toplejšem delu leta. Poleg tega je zaradi litoralizacije tudi veliko antropogenih vplivov in obremenitev, ki načenjajo ekološko stabilnost Tržaškega zaliva. Med motnje sodijo med drugim pomanjkanje kisika (hipoksije in anoksije), produkcija morskega snega, »cvetenje« fitoplanktona, vnos tujerodnih vrst.
eM: Kako stopnja onesnaženja morja vpliva na obnašanje in razvoj delfinov?
Delfini, predvsem velika pliskavka, so prilagodljivi na spremembe okolja, vendar prevelike obremenitve, kot je onesnaženje, lahko vplivajo na pomanjkanje hrane, oslabljen imunski sistem, slabšo sposobnost razmnoževanja. Mehansko onesnaženje npr. s plastiko lahko v najslabšem primeru privede tudi do smrti, saj ob zaužitju odpadkov pride do zamašitve v prebavnem traktu živali in poginejo od lakote. Podvodni hrup vpliva na njihovo sposobnost iskanja hrane, moti komunikacijo med delfini ter vpliva na povečan stres živali.
eM: Koliko delfinov ste identificirali v slovenskem morju?
V slovenskem morju in okoliških vodah smo identificirali preko 150 delfinov. 70–100 delfinov je takšnih, ki jih videvamo preko celega leta in to območje uporabljajo redno, lahko bi rekli, da so »domačini«. Ostale pa videvamo nekoliko bolj občasno.
eM: Katere so identifikacijske metode?
Glavna metoda je fotoidentifikacija. To je standardizirana, neinvazivna metoda, ki se uporablja širom sveta in preko katere lahko posamezne delfine identificiramo in tako ločimo med seboj.
eM: Fotoidentifikacija preko hrbtne plavuti je pravzaprav standardna identifikacijska metoda. Kakšna je?
Preko naravnih oznak na hrbtnih plavutih (le-te so vidne vsakič, ko delfin pride na površino po zrak) lahko delfine ločimo med seboj. Na hrbtni plavuti so razne praske, brazgotine, zareze, ponekod je lahko plavut bolj bela zaradi izgube pigmenta, tudi oblika plavuti ni vedno enaka. Hrbtne plavuti so torej kot prstni odtisi delfinov, na podlagi katerih jih lahko prepoznamo in uvrstimo v fotoidentifikacijski katalog. Med terenskim delom tako poskušamo pridobiti visokokakovostne fotografije plavuti vseh delfinov v skupini.
eM: Veliko se govori o obrazni identifikaciji. Kako je s to metodo?
Prepoznavanje po obrazih je nov način identificiranja delfinov na podlagi obraznih potez, ki jo je ugotovil naš predsednik in glavni raziskovalec Tilen Genov. Metoda služi kot dopolnitev fotoidentifikaciji po hrbtnih plavutih in je zelo koristna. Obrazi za razliko od plavuti niso podvrženi tolikšni meri sprememb zaradi zunanjih vplivov, zato so lahko dolgoročno bolj zanesljivi. Nova metoda je primerna tudi za mladiče, katerih plavuti navadno niso dovolj označene, da bi jih lahko zanesljivo prepoznali tudi takrat, ko se osamosvojijo in zapustijo svojo mamo, zato lahko izboljša poznavanje medgeneracijskih povezav v populaciji. Še posebej obetavna utegne biti pri tistih vrstah delfinov, ki na plavutih navadno nimajo prav dosti oznak, ali pri vrstah, ki hrbtne plavuti sploh nimajo.
eM: S čim se delfini prehranjujejo? Ali obstaja kakšna raziskava?
Veliko raziskav se ukvarja s prehranjevalno ekologijo delfinov. Velika pliskavka na primer velja za precej prilagodljivo in lahko bi rekli, neizbirčno vrsto. Hranijo se z različnimi vrstami rib (predvsem modrimi ribami), mehkužci in drugimi morskimi organizmi. Delfinom pri nas gredo med drugim v slast ciplji, fotografirali smo jih tudi med prehranjevanjem z morskimi iglami.
eM: Kako je s toksičnostjo in prisotnostjo PCB-jev v vzorcih?
Nedavno objavljena raziskava društva Morigenos je pokazala, da imajo delfini v slovenskem morju v svojih telesih visoke vrednosti PCB-jev (poliklorirani bifenili). Gre za umetne kemične snovi, ki so bile zaradi svoje toksičnosti prepovedane v 80. letih. Uporabljale so se v različnih izdelkih, kot npr. zaviralci ognja, v barvah … Raven PCB-jev je v morskem ekosistemu še vedno visoka tudi v drugih evropskih vodah. Visoka izpostavljenost PCB-spojinam pri živalih povzroča oslabitev imunskega sistema in zmanjšuje rodnost. Slednja se lahko izraža kot povečano število splavov ali kot visoka smrtnost novorojenih mladičev. Samice namreč svoje strupeno breme nenamerno prenašajo na svoje mladiče. Raziskava je pokazala, da ima kar 87 % delfinov v Tržaškem zalivu koncentracije PCB-spojin nad pragom toksičnosti, kjer pride do fizioloških vplivov pri morskih sesalcih.
eM: Ali sodelujete tudi z drugimi stanovskimi organizacijami v Italiji in na Hrvaškem?
Da, veliko sodelujemo z drugimi strokovnimi organizacijami v sosednjih državah kot tudi drugod po Evropi in svetu. Rezultat teh sodelovanj so znanstveni prispevki, kot na primer prej omenjeni o PCB-jih ter prej omenjena ugotovitev, da se delfini v Tržaškem zalivu ne mešajo s populacijo v okolici Kvarnerja.
eM: Kje v Piranu imate svojo opazovalnico delfinov?
Naša glavna opazovalnica v Piranu je že nekaj let na vrhu Piranskega zvonika, od koder lahko v ugodnih vremenskih razmerah pregledamo praktično celoten Tržaški zaliv.
eM: Kakšno je vaše stališče glede opazovanja delfinov na morju kot mogočega turističnega produkta?
Moje mnenje je, da je opazovanje delfinov v naravnem okolju res lepa izkušnja, pod pogojem, da se živali ob tem ne nadleguje. Turiste se ob tem lahko tudi ozavesti o pomenu varovanja morskega okolja, in ogled delfinov ali kitov tako dobi še dodano vrednost. Kot omenjeno prej, pa takšni ogledi po mojem mnenju nikakor ne smejo negativno vplivati na živali. Poskrbeti je treba, da okoli delfinov nikoli ni prevelikega števila plovil, da se jih ne moti na območjih prehranjevanja, razmnoževanja in počitka ter upošteva primerno razdaljo in primeren način manevriranja. Delfini so radovedne živali, v kolikor se bodo želeli približati plovilu, bodo to storili sami.
eM: Ali lahko v prihodnosti pričakujemo zaščitene morske habitate za delfine znotraj Nature 2000?
Velika pliskavka je vrsta, ki je po evropski zakonodaji vključena v habitatno direktivo II. Zanje smo torej dolžni ohranjati habitat, v katerem bodo imeli ugodne pogoje za vse življenjske potrebe. Območje Nature 2000 bo treba slej ko prej določiti, kar pa ne pomeni, da bo to strogo zaščiteno območje, kjer bodo prepovedane vse aktivnosti na morju. Le-te pa morajo biti primerno urejene. Delfini so migracijska vrsta in zanje ni lahko določiti takšnih območij, glede na to, da se gibajo na teritorialnem območju več držav. Vendar sem prepričana, da se lahko z dobrim sodelovanjem med vsemi deležniki določi območje, ki bo v prid delfinom in ljudem.
eM: Kakšna je življenjska doba delfinov?
Različne vrste delfinov imajo nekoliko različne življenjske dobe. Velika pliskavka na primer v povprečju doseže starost med 50–60 let.
eM: Ali delfine čipirate?
Ne. Za raziskovanje uporabljamo neinvazivne metode proučevanja, saj ne želimo vplivati na njihovo obnašanje. Prepoznavamo jih po naravnih oznakah na njihovih telesih, za kar jih ni treba čipirati.
eM: Delfinom dajete tudi imena. Kako jih izbirate?
Imena delfinov izberemo na različne načine. Ali po njihovih značilnostih, po kakšni asociaciji z njimi ali pa po ljudeh, ki nam pri našem delu pomagajo.
eM: Prvi poimenovan delfin je bil Morigenos. Ali ga še srečujete v teh vodah?
Tako je, Morigenos je eden izmed prvih delfinov, ki smo jih v slovenskem morju spoznali, zato je tudi dobil ime po društvu. Naključje ali sreča pa je, da je tudi eden izmed delfinov, ki jih vsako leto redno srečujemo v našem morju in zato tudi že zelo dobro poznamo. Morigenos je tudi eden izmed delfinov, ki so na voljo za simbolično posvojitev.
eM: S kakšno metodo določate starost delfinov?
Starost delfinov je precej težko določiti, saj ni veliko zunanjih znakov, na podlagi katerih bi lahko z gotovostjo predvideli, koliko je delfin star. V kolikor imamo srečo, da spremljamo delfina od skotitve in v času, ko je z mamo, pridobi oznake, na podlagi katerih ga lahko prepoznamo tudi, ko se osamosvoji, potem lahko ocenimo približno starost. Sicer pa se starost delfinov določa po analizi strukture zob. Delfini imajo namreč samo ene – stalne zobe, ki med staranjem vsako leto pridobivajo nove rastne sloje. Ko zob prerežemo in preštejemo te sloje, lahko vidimo, koliko je delfin star. Podobno kot na primer pri letnicah debel dreves.
eM: Kakšne so vaše prihodnje naloge in cilji?
Naš glavni cilj je preko nadaljnjega raziskovanja omogočiti učinkovito varstvo populacije delfinov, ki živi pri nas, jih še bolje spoznati in pri tem odkriti še marsikaj zanimivega. Raziskovalne aktivnosti bodo vključevale fotoidentifikacijo, akustični monitoring, genetske raziskave, nadaljnje raziskave socialne strukture ipd.
eM: Še to, že sedmo leto zapored ste pripravili Noč delfinov. Za kakšen dogodek gre?
Noč delfinov je dogodek, katerega glavni namen je srečanje z našimi podporniki in prijatelji, ki spremljajo in podpirajo naše delo. Predstavimo delo v preteklem letu in pripravimo druge zanimive aktivnosti, povezane z življenjem delfinov in delovanjem društva.
