Jadran Klinec

Jadran Klinec (roj. 18. 10. 1979) je diplomiral in magistriral iz ladijskega strojništva na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu. Po končani srednji pomorski šoli je plul na ladjah Splošne plovbe ter si v svoji pomorski karieri pridobil pooblastilo o nazivu upravitelj stroja. Pomorsko kariero je nadaljeval kot upravitelj na jahtah na Sardiniji. Pot ga je nato zanesla v Trst, kjer je pri finskem podjetju ladijskih motorjev (Wärtsilä) postal del ekipe inženirjev za vzdrževanje ladijskih motorjev.

Leta 2013 je bil za obdobje petih let imenovan za direktorja Uprave Republike Slovenije za pomorstvo. Petletni mandat je ponovil leta 2018 in 2023. Pred tem je bil zaposlen na upravi kot koordinator tehnike in logistike. Klinec je imenovan tudi za predstavnika Republike Slovenije v Upravnem odboru Evropske agencije za pomorsko varnost (EMSA).

M. Zupančič, foto: osebni arhiv, eMORJE.com

 

eM: Mandat 2013−2018, 2018–2023, koliko časa še?

Še najmanj pet let. Novembra 2023 sem dobil tretji mandat, ki ga bom končal leta 2028, potem pa naprej.

eM: Ali vas zanima tudi politika?

Ne! Vseskozi se želim držati stran od nje, ker se ne želim opredeljevati niti levo niti desno. Sveta in problemov ne vidim niti ne dojemam črno-belo, ampak celostno. Vseskozi stavim na strokovnost, to pa je tista vrlina, ki jo tudi vsakokratna politična struktura upošteva in ceni. Čeprav resorna ministrica večkrat reče: »Če želiš nekaj večjega premakniti, je treba v politiko.« Večkrat se spomnim te povedi, a vztrajam predvsem na tem, da ne delamo napak.

eM: Kakšne so pristojnosti in dejavnosti Uprave RS za pomorstvo?

Na Upravi za pomorstvo opravljamo upravne in strokovne naloge na področju pomorstva in pristaniške infrastrukture, nadziramo red v pristaniščih, preostalih delih teritorialnega morja in notranjih morskih voda. Nadziramo varnost plovbe, opravljanje pomorskega prometa in vzdrževanje objektov za varnost plovbe in plovnih poti. Opravljamo tudi inšpekcijski nadzor nad izvajanjem predpisov na področju morskega prometa in pristaniške infrastrukture ter nad izvajanjem predpisov, ki urejajo plovbo po celinskih vodah.

eM: Kakšni so vizija in cilji Uprave za pomorstvo?

Uprava za pomorstvo je organ, ki ob upoštevanju mednarodnih in zahtev EU, lastnih izkušenj in povezovanju s sorodnimi (tujimi in domačimi) organi krepi varnost, odzivnost, razvoj in prepoznavnost slovenskega pomorstva ter skrbi za ohranitev čistega morskega okolja za prihodnje generacije.

Prizadevamo si za vzdrževanje objektov za varnost plovbe, izvajanje nadzora nad varnostjo plovbe ter zagotavljanje radijske službe bdenja in službe za spremljanje in nadzor pomorske plovbe, kar bomo v prihodnje le še utrjevali in krepili. Spodbujamo razvoj pomorskega in prometnega šolstva ter znanstveno-raziskovalnega dela v zvezi z morjem in pomorskimi dejavnostmi.

Podpiramo razvoj koprskega tovornega pristanišča in skrbimo za preudarno rabo obalnega območja ter ohranjanje naravne in kulturne dediščine. To dosegamo skupaj z drugimi pristojnimi ministrstvi in partnerskimi odnosi z drugimi deležniki, ki delujejo na področju pomorstva.

eM: Katere so torej vaše organizacijske enote uprave?

Poleg vodstva, ki ga pooseblja moja malenkost, so to še: kapitanija, ki jo zdaj vodi Aleš Rotar, pomorska inšpekcija pod vodstvom mag. Toma Borovničarja, sektor za varovanje obalnega morja, ki ga vodi Arturo Steffe, in sektor za investicije, nepremičnine in finance pod taktirko mag. Nataše Tašrikent. Kolegica Lea Grubišić je pooblaščenka za varstvo osebnih podatkov Uprave Republike Slovenije za pomorstvo.

eM: Kaj se dogaja s tako imenovanim »Centrom za nadzor prometa na morju«, potem ko ste se leta 2020 preselili v nove prostore?

Center je opremljen z dvema nadzornima postajama, pripravljeno imamo še tretjo nadzorno-računalniško postajo, čakamo le še na dodaten kader, ki ga bomo strokovno usposobili za delo VTS-operaterja. Delo v centru poteka 24/7, v dveh 12-urnih izmenah. Sodelavec, ki dela na spremljanju ladijskega prometa, se po šestih urah v izmeni zamenja s kolegom, ki dela na varnosti ladijskega prometa, in tako gre naš cikel skozi vse dni v letu.

 

 

eM: Zakaj si večkrat sposojate plovila od Uprave za zaščito in reševanje? Zakaj imajo ravno vaša plovila toliko okvar?

Prepričan sem, da gre za pomoto. Naša uprava s plovili nima težav, vsa so v funkciji. Res pa je, da ste mediji že večkrat pisali o težavah s plovili, ki jih ima policija, kar pa ni nič posebnega, če upoštevamo, koliko aktivnih ur so angažirani na morju.

eM: Kako bi lahko ocenili sodelovanje z Luko Koper?

Mislim, da je zgledno. Pomorska uprava skrbi za varnost plovbe v vseh ozirih, tako da do pristanka ladje v našem pristanišču spremljamo njen prihod. Pred vplutjem v bazen imamo pridobljene že vse podatke o ladjarju, prevozniku, posadki, tovoru, tudi nevarnem … Skladno z evropskimi direktivami smo še prav posebej pozorni na balastne vode.

 eM: Kolikšen vpliv na pomorski tovorni promet imajo globalni konflikti?

Število prihodov kontejnerskih ladij na svetovni ravni je v upadanju, število pretovorjenega blaga se povečuje, kar kaže na to, da so tovorne ladje zmeraj večje. Pred časom si nismo znali predstavljati, da bo v Luko Koper priplula 350 m dolga kontejnerska ladja. Za njo smo sprejeli že 362 m, napoved imamo za 400 m. Novi izzivi in nova realnost od nas zahteva kontrolo pomolov in nosilnosti priveznih bitev, kontrolo globine morja, vpliv ekstremnih vremenskih pojavov na varnost plovbe in pristanišča. Tramontana, ki piha točno pod pravim kotom v koprskem pristanišču, nam pri tako velikih ladjah, ki bočno vezane predstavljajo ogromno jadro, pomeni velik izziv za obvladovanje ekstremnih vremenskih pojavov. Sodelovanje z Agencijo republike Slovenije za okolje je ključnega pomena pri spremljanju vremenskih pojavov. Pravočasna obveščenost, kdaj bodo udarile vremenske celice, je ključna za obvladovanje situacij pri pretovoru ladijskega blaga.

eM: Podpisniki ste t. i. Barcelonske konvencije, ki govori tudi o balastnih vodah in urejanju, načrtovanju ter zaščiti morskega obalnega pasu. Katere zaveze prinaša ta dokument?

Saj že samo ime konvencije prinaša odgovor. Balastne vode sem že predhodno omenil. Zakonodaja je na tem področju zelo jasna in restriktivna. Če je ladja polnila balastne tanke npr. v Rdečem morju, jih mora ob izhodu iz njega tudi izprazniti. Kar 21 držav podpisnic konvencije je sprejelo več pomembnih zavez za zaščito Sredozemlja ob vse večjem vplivu podnebnih sprememb, zmanjševanju biotske raznovrstnosti in onesnaženju. Na COP 23 je bila dokončno usklajena vsebina Portoroške deklaracije in podprta ustanovitev novega regionalnega centra za podnebne spremembe s sedežem v Turčiji.

eM: O čem govori Portoroška deklaracija, za kakšen dokument gre?

Glavni poudarki Portoroške deklaracije so:

• izvajanje zavez globalnih sporazumov s področja biotske raznovrstnosti, podnebnih sprememb in onesnaževanja na regionalni ravni v Sredozemlju;
• spodbujanje medregionalnega in čezmejnega sodelovanja na področju upravljanja voda in morja na osnovi pristopa »od izvira do morja«;
• povezava upravljanja porečij, obale in morja z upoštevanjem ekosistemskega pristopa pri načrtovanju rab voda in vodnih virov;
• prilagoditev na podnebne spremembe;
• preprečevanje onesnaževanja in nastanka odpadkov (s poudarkom na plastiki), skladno z globalnimi in regionalnimi zavezami;
• aktivno vključevanje mladih in spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja.

eM: Lani ste v Portorožu organizirali tudi 1. mednarodno vajo iskanja in reševanja v severnem Jadranu SAREX 2023. Kakšni so učinki tovrstnega sodelovanja?

Izvajanje mednarodnih vaj povečuje raven usklajenosti sodelovanja vseh sodelujočih, obalnih postaj, ki so zadolžene za koordiniranje iskalne akcije, medsebojno komunikacijo in pravilno usmerjanje ekip, ki opravljajo delo iskalcev in reševalcev na morju. V lanskoletni prvi tovrstni mednarodni vaji je sodelovalo več plovil, med njimi tudi plovilo SI-10 s posadko Uprave za pomorstvo. Vaje se je udeležilo tudi plovilo Evropske agencije za nadzor ribištva (EFCA – European Fisheries Control Agency) ter helikopter italijanske obalne straže (Guardia Costiera). Vaje so nadzirali predstavniki Evropske agencije za pomorsko varnost (EMSA – European Maritime Safety Agency).

eM: Kako bi ocenili varnost na morju?

Glede na število udeležencev, ki je iz leta v leto večje, je po podatkih kar zadovoljivo. Zadnjih deset let nimamo smrtnega primera, kar zame osebno ni le pohvala, ampak tudi breme, da vzdržimo še naprej na varni strani. Ko govorimo o varnosti, je treba omeniti situacije, ko bi lahko prišlo do nesreče in dejanske nesreče. Naša uprava stavi na preprečevanje. Res pa je, da imamo ogromno dela, saj je znanje maritimnih veščin na globalni ravni precej podhranjeno. Najbolj banalen primer je, da tovorne ladje vplujejo v Tržaški in Koprski zaliv s previsoko hitrostjo. Po opozorilu sledijo pogosto nevarni manevri …

 

 

eM: Ali so, po vašem mnenju, prekrški na morju ustrezno sankcionirani?

Kršiteljem se izrekajo opomini in globe skladno z zakonom. Menim, da so kazni sorazmerne in razumske.

eM: Kako pomorska je država Slovenija?

Žal vedno manj. Vsako leto je manj ljudi, ki bi razumeli morje in imeli resnični interes živeti z njim. Kritika gre od političnega vrha navzdol do navadnega občana, kar se vidi tako na obalni pomorski infrastrukturi, ki je praktično ni več, na pomanjkanju priveznih mest, nenazadnje tudi na tem, da pomorstvo nima svojega ministrstva. Konec koncev nima niti direktorata za pomorstvo, saj ga deli skupaj z letalstvom. Torej imamo le svoj sektor, sedež ostaja v Ljubljani na Ministrstvu za infrastrukturo.

eM: Zakaj t. i. črna sidrišča, kot je Ankaran, predstavljajo tak problem za državne in lokalne oblasti?

Problem je večplasten. Dejstvo je, da že po zakonu nobeno plovilo ne sme ostati na morju brez nadzora. Vsaka resnejša nevihta vrže vsaj eno barko na kopno. Razbita onesnažuje okolje, običajno nosi država strošek njene odstranitve in uničenja. Pri nas ni tovrstnega podjetja, zato je treba razbito ali odsluženo plovilo peljati k sosedom v Avstrijo. Nenazadnje so betonski bloki tujki na morskem dnu, ki ga je treba zaščititi. Občina Ankaran pa je sprejela občinski odlok, po katerem je celotno obalno področje spoznano za zaščiteni pas, v katerem niti plovba ni več dovoljena.

eM: To je en pogled, ki pa uničuje »malo navtiko«, ko navaden človek, običajno ljubitelj morja in narave, ostaja brez možnosti priti v stik z njim. Hrvaški zgledi kažejo, da se betonski bloki lahko nadomestijo s posebnim vijakom v morsko dno, tak primer je npr. NP Kornati. Kakšno je vaše mnenje?

To je res, a kaj, ko moramo krmariti med lokalnimi interesi, stroko in politiko.

eM: Kje so sedaj odstranjeni betonski bloki s sidrišča v Ankaranu?

Odstranjeni so z morskega dna in prepeljani na zbirno mesto ob obali, kjer jih počasi odvažamo s kamionom z dolgo roko na gradbeno deponijo. Žal imamo v letnem proračunu za ta namen le 20.000 EUR, zato zadevo saniramo sukcesivno, skladno s finančnimi možnostmi.

eM: Torej ne drži, da ste le odstranili in uničili privezna mesta, bloke pa odvlekli naprej proti sredini zaliva, kjer je morje bolj globoko?

Mislim, da to ne drži, vsekakor bom preveril. Če je vaša trditev pravilna, imam problem, ki ga bom moral rešiti.

eM: Ali bi podprli poseben status tradicionalnega plovila?

Seveda, priznam pa, da o tradicionalnih plovilih in gibanju tradicionalistov pri nas in na Jadranu vem premalo, da bi se lahko vsebinsko in strokovno vključil v ta segment. Upam, da mi ga kdo predstavi in da najdemo sinergijske učinke.

eM: Ali podpirate prihode velikih potniških ladij, t. i. cruiserjev v Luko Koper?

Da, ker so zelo avtonomne in čiste ladje, ki prepeljejo veliko število potnikov v mesto in za seboj puščajo minimalen odtis. Predstavljajte si, koliko avtomobilov bi pripeljalo v Koper, če bi hkrati na ogled mesta in njegovih znamenitosti prišlo tri tisoč ljudi?

eM: Kaj menite o pobudi, da bi moral izpit o usposobljenosti za voditelja plovila imeti tudi praktični del?

Ideja ni slaba, žal ni izvedljiva, ker bi bil tak izpit absolutno predrag in bi postal obče nedostopen. Hkrati bi bil skrajno problematičen, saj bi zahteval več kategorij: jet pogon, zunanji motor, dvoosni pogon, jadrnica. Vsak tip plovila je tako samosvoj, da ga ni mogoče kategorizirati le kot motorno plovilo ali jadrnica.

eM: Uprava za pomorstvo RS je začela z izdajo novih potrdil o usposobljenosti za voditelja čolna. Do kdaj je treba zamenjati veljavne dokumente?

Novo potrdilo se izdaja na obrazcu, ki je izdelan iz polikarbonata z vgrajenimi številnimi zaščitnimi elementi. Nekateri zaščitni elementi so vidni s prostim očesom, drugi pod ultravijolično svetlobo. Med drugim novo potrdilo vsebuje tudi QR-kodo. QR-koda (črtna koda v obliki abstraktnega črno-belega diagrama) omogoča preverjanje veljavnosti na portalu e-Uprava in s tem povečuje pravno varnost. Rezultat vpogleda je zgolj informacija o tem, ali je potrdilo veljavno ali neveljavno in informacija o organu, ki je potrdilo izdal. Stara potrdila ostanejo v veljavi. Imetniki jih lahko zamenjujejo z novimi polikarbonatnimi potrdili od 1. oktobra 2023 dalje in do 1. oktobra 2028.

eM: 7. marec je dan slovenskega pomorstva, kako smo ga letos obeležili?

Letošnja tema je bila digitalizacija v pomorstvu. V zadnjih dveh desetletjih so tehnične rešitve in digitalizacija pomorskih sistemov omogočile, da je to postalo pomorščakom prijaznejše. Istočasno so se spremenile potrebe po veščinah in spretnostih, ki so bile nekoč zelo tradicionalne. Ladje in ladjarska industrija so postali odprto okolje tudi za ženske. Vedno več je častnic in poveljnic na ladjah trgovske mornarice, kar je pohvalno.

eM: Kako bi Piran ubranili pred visoko plimo?

(Premislek) Več je mogočih rešitev. Predlagal bi izgradnjo betonske klopce vzdolž obale v obliki vala. S tem bi rešili problem visoke plime, ki ogroža mesto, hkrati bi promenadi dodali dodano vrednost, in ne bi posegli v obalo in morski ekosistem. Nekaj podobnega sem videl na Nizozemskem. Žal pa nisem krajinar niti urbanist, da bi lahko strokovno argumentiral tovrstno rešitev.

 

Podobne teme:

• Evropski dan pomorstva
• Novi prostori Uprave za pomorstvo
• Leto 7, št. 75; Digitalizacija v pomorstvu
• Kontejnerska ladja CMA CGM v Luki Koper  
• Evropski dan pomorstva