Rene Urban
Rene Urban je lastnik franšize EmergenSea Krk, odgovoren za pomoč in reševanje na morju na celotnem Kvarneriću. Z njim smo se srečali v Marini Punat, kjer ima EmergenSea Krk svojo bazo.
eM: Rene, za vse tiste, ki vas še ne poznajo, kdo ste in kakšno je vaše poslanstvo?
Skupina EmergenSea obstaja že štirinajst let in ima 22 svojih baz v Hrvaški, eno v Črni gori, na Malti in v Sloveniji. Ustanovila sta ga Drago Dešpalja, kot off shore kapitan in Šime Sušić, kot vodja klicnega centra v Zadru, od koder se sprejemajo in koordinirajo vsa posredovanja 24/7 preko znane telefonske številke (+385 996 112 112). Sklenjeno sodelovanje pa imamo tudi s partnerji na italijanski strani jadranske obale, tako da pokrivamo celoten Jadran. Gre za službo asistence in reševanja na morju.
eM: Pravite, da imate svojo bazo tudi v Sloveniji?
Ja, seveda, v Marini Koper. Tam je odlično izhodišče za intervencije v Tržaškem zalivu, pa še izvrstno podporo imamo v sami korpski marini.
eM: Kje pa ste stacionirani v Črni gori?
V Herceg Novem. Hitri smo tako v Kotorskemu zalivu, enako naprej v smeri Budve in Bara. Mislim, da smo kar dobro organizirani.
eM: Ali EmergenSea nima nobene povezave s Sea Help-om?
Ne, mi smo samostojni, oni pa naša konkurenca. Se posipam s pepelom, saj so doslej bili bolj uspešni pri prepoznavnosti in oglaševanju. Ponujamo pa podobne storitve, le cenovno smo precej različni. Osebno menim, da je EmergenSea bolj dostopen, o čemer pa bova govorila še v nadaljevanju, saj imamo kar 12 baz več kot prva konkurenca. Tretji ponudnik tovrstnih storitev na vzhodni obali Jadrana je še Sea Tow, ki pa ima le eno bazo v Splitu.
eM: V Punatu na otoku Krku je torej najnovejša baza EmergenSea?
Tako je! Ustanovljena je bila maja 2021 in takoj je začela z delom. Jaz sem lastnik franšize za Kvarnerić, kar pomeni, da iz Punata pokrivamo celotno področje t. i. »malega Atlantika«: Punat–Stara Baška–Lopar–Oruda–Punta Križa–Cres–Malinska.
eM: Ali je naključje, da je vaša baza stacionirana v Marini Punat, ali gre za načrtovano in premišljeno potezo?
Gre za slednje, ki že kaže korist za obe vpleteni strani. Marina Punat ima velik potencial, kajti na enem mestu združuje številne navtike in razume naše poslanstvo. Sploh, ker je njena osnovna poslovna filozofija, da je varnost na prvem mestu. Zato se ni bilo težko uskladiti in dogovoriti. Sem pa hvaležen direktorici Renati Marević in vodji mornarjev Damirju Žicu, da sta takoj podprla projekt nove baze.
eM: Puntarska baza pa je že v prvem letu polno zaživela, mar ne?
Lansko leto smo imeli 39 intervencij na morju, od tega so bile štiri zares resna reševanja. Ostale intervencije so bile bolj rutinske, katerih vzrok je bila predvsem neizkušenost posadk. Glede na to, da na otoku Krku niti ena kapitanija nima svojega čolna, pristopa EmergenSea tudi v reševalne akcije, usmerjani pa smo iz RC Reka.
eM: Koliko vas je potem zaposlenih v vaši bazi?
V naši bazi sva dva, kolega Dragan Pajić in jaz. Zaenkrat je to dovolj. Dosegljiva sva 24/7, od 1. 4. do 1. 12. pa zagotavljava, da se odzovemo klicu v roku ene ure.
eM: Ali ne gre za zelo stresen posel?
Človek se vsega navadi, sicer pa je osnovni pogoj za zaposlitev, da imaš poleg opravljenih potrebnih profesionalnih licenc tudi veliko praktičnega znanja na morju. Tega dela ne zamenjam za nobeno pisarno. Vseskozi sem na zraku, v naravi, pomagati ljudem pa je nekaj najlepšega, ko po končanem delu veš, da si naredil dobre stvari.
eM: Kako pa ste opremljeni za posredovanje na morju?
Naše osnovno sredstvo je napihljivi 9 m dolg čoln z aluminijastim dnom znamke Highfield. Žene ga zunanji motor Honda 250 Hp, s katerim dosegamo hitrost do 38 vozlov (nmi/ uro). Opremljen je z vso potrebno navigacijsko opremo, radarji, sonerji in vključen v Sentinel sistem. Vse intervencije se torej snemajo.
eM: Ali se vam ne zdi, da nekoliko hodite v »zelje« policiji, pa še komercialno se obnašate?
Ne, nikakor ne! Policija na morju rešuje le ljudi, ne pa njihovih materialnih dobrin, v tem primeru plovil. Mi pa pomagamo, asistiramo in rešujemo tudi njihova plovila, usluga pa je seveda plačljiva.
eM: Ko sva že pri plačljivosti, kakšen pa je cenovni red velikosti vaših storitev?
Cenik je javno dostopen in znan. Zadeva seveda ni najbolj poceni, saj je podvržena velikim materialnim stroškom, pa tudi riziku. Poglejte, samo izplutje na intervencijo stane 120 evrov, 25 EUR/ nmi je treba plačati za prihod na pozicijo intervencije in dodatnih 9 EUR/ m plovila/ navtično miljo za vleko. Ampak članstvo v EmergenSea-ju prinaša velike ugodnosti, kot pri vas AMZS na cesti. Zavedati pa se je treba, da mi pomagamo na morju, tam ni parkirišč, tam ni možno čakati in se greti v kakšnem lokalu, dokler ne pride asistenca. EmergenSea pa ne zaračunava intervencije glede na vrednost plovila, kar je praksa naše konkurence.
eM: Kako visoka pa je potem članarina in kaj prinaša?
Gre za različne višine članarin, bolje – plačila zavarovalne police, ki definirajo različne pakete storitev. Poglejva samo osnovno polico; ta stane za plovila do 8 m le 99 EUR/ leto in prinaša brezplačno vleko do 10 milj od najbližje EmergenSea baze. Celotno ponudbo pa si lahko ogledate na naši internetni strani ali pa preko mobilne aplikacije EmergenSea, ki jo lahko pretočite iz Google Playa ali App Stora.
eM: Katere koristne informacije pa še prinaša ta aplikacija?
S.O.S. – gumb za najhitrejše sporočanje težav na morju, pa aktualna varnostna opozorila kjerkoli na Jadranu, vreme, vodič – peljar po Jadranu, kontakte preverjenih mojstrov z referenčnimi cenami, marine, zdravstvene ustanove, vzajemno pomoč, druženje in sporočila. Posebna ikona pa je namenjena tudi deljenju lepih trenutkov s prijatelji doma in na morju.
eM: Ali teža plovila lahko določa mejo vaše asistence?
Mi lahko vlečemo vsa plovila do 40 ton, za večja pa pokličemo Marservice, kar je že tudi ustaljena in s pogodbo potrjena praksa.
eM: Opazili smo vas tudi na prireditvi Krška jadra. Kakšna je bila vaša vloga?
Tradicionalno regato zmeraj spremljamo iz varnostnih razlogov. Lani smo morali celo posredovati, saj se je en presušen leseni čoln začel potapljati. Sicer pa EmergenSea spremlja različne športne dogodke in športnike, tudi ekstremne, kot so potapljači na dah (apnea). Kot del dežurne enote sodelujemo z gasilci, pa tudi z inštitucijami, kakršen je Zdravstveni dom Krk. Teh aktivnosti in sodelovanj je res veliko.
eM: Kaj torej naredite v primeru potopitve plovila, ali ga sami dvignete na površje?
Ne dvignemo ga sami, sodelujemo pa z izvrstno ekipo Vedrana Kirinčića iz potapljaškega centra Diver Krk. Sodelovanje je utečeno in smo skupaj zares dobra ekipa.
eM: Ali imate na čolnu defibrilator?
Ne, oziroma ne še. Dobra ideja, priznam, jo bomo premislili!
eM: Ali ste naredili kakšno analizo, kdo vse vas kliče na intervencijo?
Smo, predvsem gre za ljudi s starostjo nad 45 let, po večini so to sezonski navtiki. Na Jadranu je strahovit porast predvsem čarterske flote, ki predstavljajo 40 % celotne svetovne. Ljudje pa so pod časovnim in finančnim pritiskom, kdaj prevzeti in kdaj oddati barko, ne glede na vreme. Neznanja in neizkušenosti pa je ogromno, barke pa so vedno večje, daljše, težje in bolj zahtevne. Zanimivo se mi zdi, da ljudje razmišljajo na način: če imam dva motorja, sem varen. Kaj pa, če jim odpove tisti motor, ki žene servo in ostanejo brez krmila?
eM: Že v prvem letu delovanja je baza EmergenSea Punat – Krk prejemnica »plave vrpce«. Kakšen je vaš komentar?
»Plava vrpca« je vsakoletna nagrada časopisa Vjesnik, ki jo od leta 1966 podeljujejo hrabrim pomorcem. Letos sva jo prejela tudi Dragan in jaz za reševanje osemčlanske češke posadke in skiperja na 14 m dolgi jadrnici, ko so v orkanski burji izpluli iz Novalje proti Novemu Vinodolskemu. Lastnik jadrnice je posadki odsvetoval plovbo, profesionalni češki skiper pa je imel že dogovorjeno novo skipiranje … Ob 12.15 smo prejeli klic na pomoč in takoj izpluli. Sunki burje so dosegali hitrost 170 km/h. Do rta Negrit je še nekako šlo, potem pa smo kar poleteli. Po 20 minutah se je začela akcija reševanja, saj se je jadrnici zataknila genova in začelo jo je odnašati iz Senjskih vrat proti Kornatom. Kolega Dragan je uspel priti na jadrnico, deblokirati in zviti genovo ter prevzeti krmilo. Nato smo skupaj odpluli v Marino Punat. V ekipi so bili tudi otroci, odrasli pa so skiperja poslali k vragu, po prihodu v marino pa so se s taksijem odpravili proti domu. Njihova morska odisejada je menda za nekaj časa končana. To pa je davek, ki ga plačujejo neizkušeni in neodgovorni. Iskreno si želim, da bi bilo takšnih čim manj.
Podobne teme:
- Punat v vročem poletju
- Čarterske baze v Marini Punat
- Marina Club Card
- Velika materialna škoda v Marini Kaštela
- Sense4boat za večjo varnost plovil
