Leto 6, št. 67; Kriza identitete
Prvi vrhunec poletne sezone je običajno čas prvega merjenja turističnega izplena in napovedi za drugi del poletja ter prihajajočo jesen. Zanimivo je, da turistična združenja in uradni državni poročevalci še zmeraj komentirajo in sporočajo predvsem dva statistična podatka: število prihodov na destinaciji in število nočitev, kar običajno ne odslikava dejanskega stanja v turizmu.
Skoraj navadili smo se že, da udrihamo po visokih cenah in se čudimo, kako srbski kapital uspešno kupuje slovenske, pa tudi hrvaške turistične zmogljivosti. Nedavno odprtje novega Petram Resorta & Residenses pri Savudriji kaže, da se vse da, kot pravijo v piranskem društvu ljubiteljev kulturne in naravne dediščine Anbot. Hitro so deležniki prepoznali poslovni interes in našli skupni jezik, pridobili dovoljenja in zgradili luksuzni hotel in stanovanjski kompleks, vloženih 100 mio EUR bodo hitro pošesterili. Kompleks obsega 85.000 m2 in vsebuje 55 vil in 197 apartmajev sodobnega designa po najvišjih standardih zelene gradnje. Srbski kapital, hrvaška zemlja in pogled na slovensko obalo je očitno zmagovalna kombinacija. Zaščitni znak je najdaljši strešni infinity v Evropi, dolg kar 105 m. Luksuzne vile v sklopu iste rezidence, ki jih prodajajo po več kot 5300 EUR/m2, so ob odprtju resorta prodane v več kot 60 %, marsikateri kupec je Slovenec, a to je že področje varovanja osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti.
Kot kaže, bo potrebnih še več delavcev v turizmu, ki jih sedaj kronično primanjkuje. Če jih ne bomo našli, bomo pokopali turizem, saj že danes v podpornih službah gostinskih objektov, hotelskih in drugih počitniških ponudnikov, tiho delajo Filipinci, Azijci in vsi drugi, ki jih socialna nuja sili, da primejo za vsako delo, ne glede na ponujene pogoje.
Kjer po novem stavimo na trajnost in vzdržnostni razvoj, smo pred dilemo, kako naprej. Enostavno je preveč sodobnih nomadov v prekratkem časovnem obdobju. Infrastruktura poka po šivih, obala se betonira, nastajajo novogradnje, svet se vrti v smeri petzvezdične izkušnje. Nihče oziroma le malo jih razmišlja o prepotrebni obnovi obstoječe infrastrukture, dokončni ureditvi komunale ter vzpostavitvi človeka vrednih migracijskih poti.
In kaj ima kriza identitete opraviti s tem komentarjem? Ja, ko človek obišče slovensko obalo od Portoroža preko Pirana do Ankarana, se na skromnih 46 km obale, ki jih lahko celo prehodi v enem samem dnevu, upravičeno vpraša, kdo koga natepava, da ne rečem zajebava. Mondeni Portorož, ki se predstavlja predvsem na tujih turističnih borzah in v goste vabi Ferarrije , Harley-Davidsone in druge čislane druščine, je kolapsiral v gastronomski ponudbi. Modni šlager je zabojnik za peko čevapčičev, ki ga je na svoji terasi ob plaži Davor Apollonio dovolil postaviti najemniku. Pred tem je tam stala prodajalna kakovostnih slovenskih vin, a je posel propadel zaradi sosedov. Turbofolk glasba, kebabđenice, palačinkarji in prodajalci kiča so pač odgnali boljše goste. Sedaj pa je vstal Portorož zaradi enega zabojnika. Apollonio se brani, da je imel le dve možnosti: spremeniti svojo ponudbo in se prilagoditi kraju ali pa prodati, kar v končnem koraku ne bi prineslo nobene spremembe, le lastniško.
Izola je naslednji tak primerek. Namesto da bi bila obnovitveno-gradbena dela na ribiškem pomolu in delu operativne obale končana do 1. maja, bodo stroji brneli vse do jeseni. Mestno jedro je prazno, ljudje premeščajo svoje barke, zasebne sobe so prazne. Hrup uničuje idilično podobo tega najbolj ribiškega mesta v Slovenski Istri. Koper živi svojo zgodbo industrijskega mesta, ki razvija kulturne in zabavne dogodke. Ankaran, že malo stran, še vedno ne najde pravih rešitev za priveze na bojah v morju, školjčišče izginja, Italijani prihajajo in odhajajo …
Ja, naselili so nas po dekretu v te kraje, in nam obrnili zadnjico proti morju. Pri nas se turizem žal konča točno tam, kjer se pri pomorskih narodih z dušo šele začne. Narodova identiteta je čudna stvar, kaže se tudi skozi turizem, turizem pa smo ljudje. Saj se še spomnite tiste lepe reklame z lipovim listom, mar ne?
Mitja Zupančič
Odgovorni urednik