Leto 1/ št. 9, Ob koncu poletne sezone 2018

Poletje je mimo, koledarsko smo že vstopili v jesenski čas, vreme je spremenljivo, dnevi krajši, jutra meglena in vlažna, ko pa posije sonce, se temperature bliskovito dvignejo in vabijo nazaj na Obalo. Oddahnili so si gostinski delavci in hotelirji, pa tudi cestarji in ostali skrbniki javne podobe, ki majhno Slovenijo, s slabo infrastrukturo, vsako leto peha v cestni šok, ki bi potreboval defibrilatorje na vsakem vogalu. Tako kot srčne preobremenitve puščajo sledi, jih puščajo tudi cestni zastoji. Turisti, predvsem iz zahodne Evrope, premišljujejo, kako se izogniti Sloveniji ali pa jo prepeljati v čim krajšem cestnem loku do želene destinacije. Žal postajamo predvsem tranzitna država, turizem, ki bi moral biti ena od treh gonilnih sil razvoja Slovenije, pa se iz nacionalne ravni uokvirja na lokalno, pri čemer se vseskozi bojuje s pomanjkanjem prepotrebne infrastrukture in kvalificiranega kadra v turizmu.

Da ne bo pomote, komentar je namenjen turizmu z dotikom morja, tokrat torej na kratki slovenski obali. Če nanj gledamo z razdalje, se nam zdi, da štirje obalni zalivi peljejo vsak svojo zgodbo. Ankaran slovi po zdraviliškem in kamp turizmu, Koper želi poiskati svoj prostor pod soncem s prihodi velikih potniških ladij, t. i. cruiserjev, kar mu omogoča infrastruktura koprskega pristanišča, hkrati pa spojiti mesto z zaledjem. Izola je naravnana bolj v družinski turizem in pripoznana kot odlična destinacija za tretje življenjsko obdobje, Piran s Portorožem pa že od nekdaj posega po zvezdah, vsaj na papirju, v najvišji cenovni razred. Z inovativnim pristopom »Izberi doživetje« pa želi preko nove podobe spletnega mesta v treh korakih – odkrij, doživi, načrtuj – obiskovalcu ponuditi vse informacije, ki jih potrebuje ob obisku destinacije. Turist ponudbo lahko kategorično filtrira (aktivno, romantično, avtentično, sproščujoče, družinsko, gurmansko in poslovno), na koncu pa pride do individualiziranega predloga glede na vrsto obiska, ki je povezan s sodobno 360˚ panoramo. Pohvalno, le da ne bo virtualna podoba oddaljila turistovega resničnega obiska.

Sicer pa so prvi podatki o nedavni sezoni na slovenski obali že javno dostopni. Turistični delavci jih predvsem vrednotijo s številom prihodov in nočitev. Portoroško turistično združenje tako sporoča, da je bil mesec maj rekorden, rast je bila kar 17 %, junij in julij sta bila nekoliko slabša, avgust pa beleži 2 % več nočitev kot leto prej. Od začetka leta do konca avgusta tako v občini Piran beležijo skoraj 898.000 nočitev. Tri četrtine so jih ustvarili tujci, med njimi je največ italijansko in nemško govorečih, povečuje se tudi delež čeških, poljskih, madžarskih in slovaških turistov. Zanimivo pa bi bilo videti statistične podatke o domačih, slovenskih gostih.

Še najbolj neopazno se razvija Koper. Letos so evidentirali 20 % več prihodov in 10 % nočitev kot leta 2017, a dobri rezultati gredo objektivno tudi na račun bistvenega povečanja nastanitvenih kapacitet. Leta 2005 so začeli v Koper prihajati cruiserji. Letos jih je do 15. novembra najavljenih kar 77, z okoli 100.000 potniki, kar sicer ni nov rekord, se je pa dvignil nivo ladij, ki prihajajo. Te so po večini višjega cenovnega razreda, z njimi pa pripluje tudi višji cenovni razred večinsko angleško govorečih turistov, ki na dan porabijo bistveno več denarja. Vse več jih prihaja tudi iz Južne Amerike. Njim pa je potrebno pripraviti primerno vsebino in aktivne oglede za preživljanje časa na kopnem po slovenski Istri in zaledju. Tudi pri tej obrti so turistični delavci mestne občine Koper uspešni, kako bi sicer lahko drugače razumeli, da bodo letos pripravili kar tri Azamazing zasebne večere za petične goste Azamara – Royal Carribean. Ob vrhunski hrani in ponujeni pijači v čudovitem mestnem jedru popestrijo večer še pevci Perpetuum Jazzile.

Predolgo smo hodili v iste šole, bi rekel Janez Kranjc, ob prebiranju slovenskih in hrvaških turističnih kazalnikov. Povsod več prodanih postelj, več prihodov, več ljudi, več turistov. Skozi šivankino uho pa se izmuznejo podatki o prepotrebni infrastrukturi (ceste, kanalizacija, petzvezdični hoteli, urejene plaže –tudi portoroške, ki po večini ostajajo, kjer so bile), o stanju kakovosti morja v Tržaškem zalivu, ne nazadnje pa nihče ne omeni pomorske dediščine, ki jo vse bolj razumemo kot del muzejskih stalnih postavitev, ne pa dejanskega življenja z morjem. Enako je zaskrbljujoče, da nihče z resnostjo ne obravnava navtičnega turizma. Koprska marina živi svoje – servisno življenje, Izolska marina z znanim lastnikom igra po svojih strunah. Marina Portorož, nekoč eden največjih skrbnikov razvoja lokalne skupnosti, je danes najšibkejši člen v turistični verigi, ko se ne ve, do kdaj in s kom še naprej, če sploh. Ta isti Kranjc pa pove, da je slišal, da je hrvaški ACI oddal nezavezujočo ponudbo za nakup nekdanjega portoroškega bisera.

Psi lajajo, karavana gre dalje, v prevodu: po Piranskem zalivu se v veter napenjajo jadra, na obali pa nihče ne ve, za kaj gre. Bo pa zato v Padni skuhana najboljša istrska mineštra – bobiči. Avtohtono in domače, za višji cenovni turizem, takrat statistične številke ne bodo najbolj pomembne, tega pa se v Kopru že dobro zavedajo.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Mitja Zupančič

odgovorni urednik

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Več o piškotkih

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate.

Zapri