Leto 2/ št. 17; Pomorstvo Slovenije

Čas vsakokratnih volitev, tako lokalnih kot državnih in evropskih, je čas vzvišenih besed visoke politike, ko se delijo bonboni v iskanju volilnih glasov za dosego želenega volilnega rezultata posameznega kandidata in njegove politične stranke.

Odprtje vhoda Sermin

V tem smislu ne gre spregledati niti časovno usklajenega odprtja novega kamionskega vhoda v Luko Koper, ki je bil pred kratkim dokončan, od sredine maja pa tudi operativno v funkciji. V zadnjih letih se je skupaj z ladijskim pretovorom, ki je lani dosegel 24 milijonov ton, povečal tudi kamionski promet. Na dan pride v pristanišče okrog 1000 tovornjakov, ki so doslej vozili skozi en vhod. Nov, serminski vhod bo bistveno razbremenil obstoječega in mesto Koper, ki so namenjeni na drugi pomol, s tem pa povečali učinkovitost luških operacij, na katere vse bolj pritiska konkurenca iz sosedstva. V načrtu je izgradnja še tretjega vhoda s povezavo na bertoško vpadnico, kar bo še dodatno razbremenilo ceste v mestu in hkrati povečalo pretočnost prometa v pristanišču.

Poslovanje Luke Koper

Skupina Luka Koper je po nerevidiranih poslovnih rezultatih v lanskem letu poslovala uspešno. Prihodki od prodaje so znašali 226 milijonov evrov, kar je za 7 % več kot leta 2017. Pretovorili so 754.409 avtomobilov, konec leta pa je Luka Koper zaposlovala 1242 delavcev, kar je za 12 % (134 delavcev) več glede na predhodno poslovno leto. Še največja težava so padli razpisi. Obstoječa zakonodaja javnega naročanja namreč hromi razvoj koprske luke, saj projekti stojijo. Luka Koper je lani junija končno objavila javno naročilo za izbiro izvajalca nabave in vgradnje testnih pilotov za podaljšanje prvega pomola, vendar ga še vedno ni izbrala. Ocenjena vrednost tega projekta in razvoja terminala je 230 milijonov evrov. Podobno se zapleta tudi z gradnjo nove garažne hiše za 6000 avtomobilov. Neuspešno so objavili že tri razpise, ocenjena vrednost te gradnje je 18,3 milijona evrov.

Kitajski kapital je vstopil v tržaško luko

Medtem ko se Slovenija ukvarja z domačimi peripetijami, pa konkurenca vlaga in dela. Italijani in Avstrijci gradijo železnice, s kitajskim kapitalom raste pristanišče Trst. Po poročanju hrvaških medijev pa se kitajski gradbeni velikan CRBC dogovarja tudi za gradnjo železniške proge med Zagrebom in Reko.

 

 

Splošna plovba se utaplja v dolgovih

Na drugem koncu prelepe slovenske obale Splošna plovba po letih agonije, tožb, pa tudi kakšne kriminalistične preiskave razprodaja svoje premoženje. Večinski lastnik Splošne plovbe, nemški ladjar Döehle ICL, se zaradi neuspešnih pogajanj o odpisu večmilijonske davčne obveznosti, ki jo mora Splošna plovba plačati zaradi prodaje ladij, verjetno umika iz Slovenije. Zadnja prodana ladja je bila tovorna ladja Maribor. Petnajst let stari ladji zaradi ohlajanja svetovnega gospodarstva niso uspeli zagotoviti dela, zato so jo bili prisiljeni prodati v razrez za staro železo, s kupnino pa poplačati del zapadlih bančnih obveznosti. Novi predsednik uprave Claudio Manuel Aguayo Herrera pa pospešeno prodaja še preostale. Na svetovni ladjarski borzi so se pojavile še tri. Splošna plovba ima danes le še pet ladij in štiri v najemu, seveda vse pod tujo zastavo. Splošna plovba, ki je nekoč pomembno vplivala na razvoj kadrov in gospodarstva države, kot pomorske države, zmanjšuje tudi število zaposlenih. Zdaj jih je na plačnem spisku ostalo le še okoli 30, zunanji pomorščaki v času plovbe delajo po pogodbi, v času čakanja na delo pa so brez zaposlitve, brez socialne zaščite in prepuščeni lastni iznajdljivosti.

Če je leta 2008 Splošna plovba ustvarila še 214 milijonov evrov prihodkov od prodaje, so jih leta 2017 ustvarili le še dobrih 30, izguba pa je ob koncu leta znašala 3,7 mio evrov, ki jo je družba opravičila z nižjimi vozninami, delno pa tudi zaradi nastale davčne obveznosti, ker hčerinski družbi Genshipping Corporation (Monrovia, Liberia) ni uspelo reinvestirati kupnin od prodanih ladij iz leta 2012. Neuspešna pa so bila tudi prizadevanja, da bi dosegli spremembo zakona o davku na tonažo.

 

 

Civilna iniciativa za pomorstvo Slovenije

V senci teh dogodkov pa starosta slovenskega pomorstva, kap. Bruno Volpi Lisjak v pokoju, snuje pobudo o ustanovitvi civilne iniciative za pomorstvo Slovenije, ki je potrebna, da Slovenija spet postane pomorska država, kot je bila do osamosvojitve, ko so bile njene ladje registrirane v svojih lukah in so plule po vseh morjih z lastno zastavo in domačimi kadri, ko so se vsi dohodki iz poslovanja stekali v državno blagajno. »Postali smo žabja država in ne pomorska,« pravi Volpi, »saj smo ostali praktično brez ladij zaradi nesposobnosti in kratkovidnosti politikov, ki so brez vizije za razvoj pomorstva.«

Bruno Volpi Lisjak

Potrebna in hvalevredna je Lisjakova pobuda, ki prihaja kot premišljena vaba v evropskem volilnem letu. Kdo bo ugriznil vanjo, če sploh kdo, pa bomo lahko izmerili že v jesenskem političnem barometru.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Mitja Zupančič

odgovorni urednik

 

Podobne teme:

• Rekordno polletje v Luki Koper
• Skupina Luka Koper rekordno v letu 2022
• Luki Koper pandemija odnesla petino dobička
• Rast prihodkov in pretovora Skupine Luka Koper
• Luka Koper – v leto 2020 z novo strategijo