Leto 7, št. 77; Slovenia Olympic Team
Ko je že vse kazalo, da bo Slovenja imela le enega predstavnika države na poletnih olimpijskih igrah v Parizu 2024, in sicer izvrstnega koprskega športnika Tonija Vodiška v novem olimpijskem razredu formula kite, se je v negotovih razmerah v Atenah skozi šivankino uho uspelo uvrstiti še Žanu Luku Zelku v razredu ILCA 7.
Nekateri mediji, tudi specializirani s področja navtike, so objavili novico kot končno, ne da bi počakali na francoski Hyres, kjer se je konec aprila končal francoski olimpijski teden. Ta je dodobra premešal karte in skozi zadnja vrata podelil olimpijske norme še štirim slovenskim vrhunskim jadralcem v treh razredih. Tako bo imela Slovenija na morju pred Marsellem kar pet posadk.
Lini Eržen je uspel veliki podvig, ki ga je težko pričakovala in tiho vse stavila nanj. Niti poškodba rame je ni mogla zaustaviti. Želja po olimpijadi je bila pri njej in v krogih njene družine enostavno premočna, da bi priložnost lahko izpustila. V Hyresu je izkoristila zadnjo možnost in se uvrstila na olimpijado novega olimpijskega razreda iQFoiL. Na noge je dvignila vso slovensko windsurfarsko sceno.
Ko smo že mislili, da je slovenska reprezentanca končno dopolnjena na tri člane, je presenetila še mlada Lin Pletikos v razredu ILCA 6, ki je z zmago na regati za medalje za najboljših deset tudi osvojila olimpijsko normo.
Izredno uspešen nastop v Hyresu sta kronala še Tina Mrak in Jakob Božič v mešanem dvojcu novega olimpijskega razreda 470 mix, ki sta tudi dosegla olimpijsko normo. Za Tino bodo to že četrte poletne olimpijske igre, za Jakoba prve. Na srečo ga je Mrakova prepričala, da ni predčasno končal svoje tekmovalne poti.
Kaj reči, kako sploh pravilno vrednotiti in komentirati uspeh, razen da so slovenskim jadralkam in jadralcem olimpijske novosti očitno pisane na kožo in da se veselimo z njimi. Sploh, ker gre večinsko za mlade tekmovalce, za katerimi prihajajo še mlajše moči, v prvi vrsti Val Eržen, Marina Vodišek in Luka Zabukovec, pa še nekaj imen mladih slovenskih jadralk in jadralcev bi brez težav umestil v tokratni komentar.
Hkrati je prav, da se spomnimo vseh dosedanjih slovenskih olimpijskih nastopov:
RIM 1960
Janko Kosmina – Mario Fafangel (Zvezda, 8. mesto)
LOS ANGELES 1984
Dušan Puh (Windglinder, 15. mesto)
BARCELONA 1992
Stojan Vidakovič (Lechner, 11. mesto)
Mitja Kosmina – Goran Sosič (Flying Dutchman, 12. mesto)
ATLANTA 1996
Tomaž Čopi – Mitja Margon (470 moški, 14. mesto)
Vesna Dekleva (Europa, 18. mesto)
Janja Orel – Alenka Orel (470 ženske, 19. mesto)
SYDNEY 2000
Tomaž Čopi – Mitja Margon (470 moški, 9. mesto)
Janja Orel – Klara Maučec (470 ženske, 17. mesto)
Vasilij Žbogar (Laser, 19. mesto)
ATENE 2004
Vasilij Žbogar (Laser, 3. mesto)
Vesna Dekleva – Klara Maučec (470 ženske, 4. mesto)
Tomaž Čopi – Davor Glavina (470 moški, 14. mesto)
Teja Černe (Europa, 17. mesto)
Gašper Vinčec (Finn, 20. mesto)
PEKING 2008
Vasilij Žbogar (Laser, 2. mesto)
Gašper Vinčec (Finn, 7. mesto)
Vesna Dekleva – Klara Maučec (470 ženske, 13. mesto)
LONDON 2012
Vasilij Žbogar (Finn, 6. mesto)
Tina Mrak – Teja Černe (470 ženske, 18. mesto)
Karlo Hmeljak (Laser, 32. mesto)
RIO DE JANEIRO 2016
Vasilij Žbogar (Finn, 2. mesto)
Tina Mrak – Veronika Macarol (470 ženske, 6. mesto)
TOKIO 2020 (2021)
Tina Mrak – Veronika Macarol (470 ženske, 5. mesto)
Žan Luka Zelko (Laser, 26. mesto)
Mitja Zupančič
Odgovorni urednik