Leto 8, št. 89; Ustavi se v Sète
Sredi meseca marca, leta Gospodovega 2025, so prišli v Slovenijo in prvič obiskali Koper. Šlo je za francosko politično delegacijo, ki je utrla pot pobratenju dveh pristaniških mest in dveh pristanišč, ki ju poleg posla druži tudi Paul Valéry.
Paul Valéry, ugleden francoski pesnik, esejist in mislec, je bil rojen v Sètu leta 1871 in leta 1945 tam tudi pokopan. V družinski grobnici počiva njegova stara mati, Giovanna Anna Maria Lugnani, rojena leta 1800 v Kopru; njegov stari oče Giulio Grassi, Valeryjeva mati Fanny Grassi, rojena 1831 v Trstu, Valeryjev brat Jules Valery, dolgoletni dekan Pravne fakultete v Montpellieru in seveda, kot zadnji, Paul Valéry, ki je ponesel družinsko slavo širom po Evropi. Lahko smo ponosni nanj tudi Slovenci, saj je po svoje tudi malo naš.
Luka Koper in družinske vezi Paula Valéryja so bili odličen razlog za začetek tvornega sodelovanja dveh obalnih mest, konec koncev dveh prijateljskih evropskih držav. Sète je francosko pristanišče in sredozemsko mesto v pokrajini Languedoc. Razvilo se je ob vznožju vzpetine Saint Clair. Rimsko naselje na področju današnjega mesta je bilo porušeno leta 407. Z ukazom Colberta leta 1666 so vzpostavili pogoje za rast pristanišča Sète kot izhoda iz kanala Deux–Mers. Od 1824−1839 so pristaniški kraj povezali z reko Rhone, vzpostavljena pa je bila tudi železniška povezava z Montpellierjem. S tem pa je Sète kmalu postal peta najbolj pomembna francoska luka ter po obsegu pristal na končnem drugem mestu med francoskimi pristanišči. Temu podatku govori v prid tudi več kot 400.000 obiskovalcev, ki v velikonočnem tednu obiščejo to sredozemsko ribiško mesto.
Ker pa so lepe stvari zmeraj tri, je Wolfgang Idiri, ambiciozni direktor festivala morja Escale à Sète – Fête des traditions maritimes, našel pot tudi v Piran, kjer se je srečal z vsemi skrbniki tradicionalnega slovenskega pomorstva in jih poskušal pridobiti, da bi se ustavili v Sètu.
Francosko sredozemsko mesto je bilo ustanovljeno v času vladavine kralja Ludvika XIV. Pristanišče je na morju in reki, na križišču Canala du Midi, Canala du Rhône v Sètu in Levjega zaliva. Mesto, ki ga povezujejo mostovi, je naseljeno s tradicionalnimi čolni in vzpodbujeno s športno vnemo languedoc jousts, izjemno predstavo, ki jo izvajajo pomorščaki, ki so skozi migracije oblikovali identiteto tega pristaniškega mesta. Želeli so ohraniti svojo dediščino v svojih ribolovnih okrožjih, med morjem in reko. Ohranjali in negovali so svoje ustno izročilo, svoje pesmi vojaške koračnice, avtohtono kulinariko in umetnost življenja. Pristanišče je obrnjeno proti Sredozemlju in odprto za ves svet. Festival pa je eden največjih tovrstnih manifestacij v Sredozemlju. Dogodek Escale à Sète od svojega začetka vodi združenje pomorščakov, ki je uspelo pridobiti k sodelovanju okoli 400 pogumnih prostovoljcev, ki so duša Escale à Sète.
Pomorske in trgovske vezi v 19. stoletju med Sète in vzhodnojadranskimi lukami so bile močne, še posebej tiste s hvarsko Jelso. Leta 1872 je kapetan Nikola Duboković iz Jelse registriral trgovsko družbo za veletrgovino pri prodaji vina, žita in domačih kmetijskih proizvodov, ki jih je natovarjal na svoje ladje in plul proti Franciji. Posebej je zanimiv čas od leta 1876 do 1889. Iz tega obdobja posredujem tudi podatek, da je največ vina bilo vkrcano na bark »Giovanni D« v lastništvu družbe Duboković. Naenkrat so naložili kar 785 sodov temnega hvarskega vina.
Morje bližine je le okljuk morja sosedstva, na katerem smo vsi povezani med seboj. Delujemo kot ena sama velika družina pomorskih bratov. Četudi je slovenska bratovščina zdesetkana in vsebinsko precej brez lastne identitete, umeščena v svoj multikulturni prostor, je pripravljena, da se predstavi v Franciji. Vprašanje je le, če je dovolj politične volje in interesa, ki mu je treba dodati tudi materialno osnovo. Marca je grmelo, skoraj bliskalo, rodila se je miš. Maja je še zmeraj tišina na morju, čas pa neizprosno teče.
Mitja Zupančič
Odgovorni urednik