Brazdasta kita obiskala Tržaški zaliv

Raziskovalci društva Morigenos so 4. novembra 2020 na podlagi obvestila slovenskega ribiča izsledili in opazovali dva brazdasta kita (Balaenoptera physalus).

Brazdasti kit je druga največja žival na svetu in edini stalno prisotni vosati kit v Sredozemlju, v severnem Jadranu pa ga zabeležimo v povprečju na vsakih nekaj let. Brazdasti kiti na severni polobli zrastejo do 22,5 m in 50 ton, njihovi vrstniki na južni polobli pa celo do 26 m in 80 ton. Prehranjujejo se predvsem z majhnimi rakci imenovanimi kril, ter z nekaterimi majhnimi ribami. Brazdasti kit je na Rdečem seznamu opredeljen kot Ranljiva vrsta. Glavne grožnje tej vrsti v Sredozemlju so naleti hitrih ladij, podvodni hrup, kemično onesnaženje in mikroplastika.

Oba kita so člani društva fotografirali in pridobili zračne posnetke obeh živali. Na podlagi fotografij hrbtnih plavuti in drugih delov telesa bodo lahko v sodelovanju s kolegi iz tujine ugotavljali ali sta kita že bila identificirana drugod, zračni posnetki pa bodo omogočili ugotavljanje njunega telesnega stanja.

V društvu Morigenos so zelo veseli odličnega sodelovanja z lokalnimi ribiči, saj bi brez njih ostajali brez prepotrebnih informacij za zbiranje podatkov.

V društvu vabijo vse, ki ste te dni na morju, da jim v primeru opažanj kitov to čim prej sporočite na telefonsko številko 031 77 10 77, saj jim boste s tem pomagali zbirati pomembne informacije o gibanju in zdravstvenemu stanju teh živali.

Hkrati prosimo vse lastnike plovil, da se kitom ne približujejo na manj kot 200 m in s tem zmanjšajo morebitni negativni vpliv nanje, zavedajoč se, da se pod vodo zvok širi približno petkrat hitreje kot po zraku, kar lahko predstavlja velik problem za živali, ki so odvisne od tega zvoka.

Septembra 2011 je bila v Prirodoslovnem muzeju Slovenije odprta razstava Skrivnostna smrt mlade Leonore, o kitu – živali štirih oceanskih prostranstev, ki v naše morje zaidejo le izjemoma. Mrtva samica brazdastega kita, ki je bila najdena 19. marca 2003 v Piranskem zalivu, je nato vzbudila precejšnjo mero zanimanja. Muzej se je odločil, da ohrani njen skelet.

Več o takratni razstavi: http://www2.pms-lj.si/novinarji/html/kit.html

Podobne teme:

• Center o delfinih
• Delfini pred Piranom
• Z januarjem nižje pristaniške pristojbine za čistejše ladje
• 13. hrvaški dnevi majhnega ladjedelstva
• Ribiški muzej v Vrboski