Obdobje sprememb in rasti kakovosti
Domovinska vojna v začetku 90-ih let je dodobra upočasnila razvoj vsega hrvaškega gospodarstva, s tem pa tudi puntarske marine. Sočasno s ponovno povojno obnovo države pa je nastopil tudi čas prehoda na tržno gospodarstvo. Že v takratnih okoliščinah je Marina Punat začela pripravljati poslovno okolje, ki bi poslovalo po evropskih standardih. Pot je bila zahtevna, saj je bilo potrebno marino preoblikovati iz družbene v zasebno lastnino, ob strogem upoštevanju Zakona o lastninjenju. Uspešno je bila končana prva faza lastninjenja, s katero so zaposleni in nekdanji zaposleni pridobili 81,96 % vseh delnic. Zahvaljujoč načinu dela je Marina Punat uspela slediti razvoju in ga nadgrajevati.
Pred očmi zaposlenih v marini pa je ponovno tonila Ladjedelnica Punat. Leta 2000 je Marina Punat d. d. od hrvaškega privatizacijskega sklada odkupila 24 % delnic Ladjedelnice Punat, ki je na prehodu v millenium imela velike finančne probleme. S takratnim odkupom so se na stežaj odprla vrata za nova vlaganja in reševanje zadolženega podjetja. Leta 2001 je Marina Punat odkupila še delnice malih delničarjev in postala njen večinski lastnik. Šlo je za zelo čustven prevzem, saj je Marina Punat v resnici vzniknila iz Ladjedelnice Punat. Marina je prevzela skrb nad plovili, ki so bila na vezu v Ladjedelnici in s tem prvič presegla število 1000 plovil s pogodbenim vezom v morju in na kopnem.
S prevzemov Ladjedelnice Punat seje nadaljevala tudi puntarska ladjedelska tradicija. Marina Punat je skozi leto 2001 uspela odkupiti kontrolni paket delnic, zato je lahko z zamenjavo uprave in nadzornega sveta organizirala poslovanje, ki je bilo ozko usmerjeno v servisne storitve, ki jih je delno opravljala že sama. S tem združevanjem z ladjedelnico je bilo začeto delovanje največjega in najbolje opremljenega jahtnega servisa na Jadranu. Imela je 5 in 10 tonsko dvigalo, hidravlični žerjav z nosilnostjo 7 t ter navoze s tračnicami z nosilnostjo 30, 50, 150, 2 x 250 in 600 t. Takratne tehnične zmožnosti so ladjedelnici omogočale dvigovanje in servisiranje vseh vrst plovil.
Ladjedelnica Punat se je nato v naslednjih letih spreobrnila iz izgubarja v donosno gospodarsko družbo. Prav tako pa je pomembno, da je ohranila in nadaljevala ladjedelsko tradicijo v Punatu. Sočasno z razvojem ladjedelnice se je odprla tudi nova tržišča, kar je omogočalo nadaljnje zaposlovanje ljudi s Punata in otoka Krka. Leta 2002 je glavna skupščina družbe Marina Punat, d. d. sprejela sklep zmanjšanju osnovnega kapitala in preoblikovanju delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo. Isto leto je Ladjedelnica Punat kupila še 49 % Marine Engines, d.o.o., preostalih 51 % pa je zadržala v lasti Marina Punat, d.o.o. Po narejeni študiji o vplivu na okolje, zaradi širitve Marine Punat in pozitivnemu mnenju resornega ministrstva, so bili zagotovljeni pogoji za širitev dejavnosti.
Tisto leto je več 100 plovil čakalo na vez, Ladjedelnica Punat pa je v Italiji od družbe Paolo de Nicola kupila nov 100 t travel lift (premični žerjav). Leto 2003 je bilo prelomno leto, ko je Marina skupaj z Ladjedelnico postala vodilna med marinami na vzhodni obali Jadrana. Istega leta je ladjedelnica začela s še eno reorganizacijo dejavnosti.
Leta 2004, natančno 24. februarja, je vodenje Ladjedelnice Punat prevzel Petar Žic, Krešimir Žic pa je postal direktor Marine Punat, d.o.o. Dotedanji stari direktor in večinski lastnik Dragutin Žic se je upokojil in odstopil od vseh operativnih funkcij. Ostal je le še v nadzornem svetu. Ta datum se lahko šteje tudi za novo dobo v življenju Ladjedelnice in Marine Punat. Že kmalu, 13. junija 2007 je prišlo do oblikovanja Skupine Marina Punat, d.o.o., katere organizacijska oblika je še danes v funkciji. Le ljudje na vodilnih položajih so se menjavali. Leta 2011 je vodenje Marine Punat, d.o.o. prevzela B. Renata Marević, ki vodi puntarsko marino še dandanes. Leto za njo, pa je vodenje ladjedelnice Punat prevzel dipl. inž. Mario Wagner. Tudi on še zmeraj vodi ladjedelnico, tudi v letu, ko ta slavi 100-letnico na najboljši mogoč način – z velikimi investicijami, posodobitvami in celovito modernizacijo.
Se nadaljuje …
Besedilo: Mitja Zupančič, fotografija: arhiv Ladjedelnica Punat