Prehranjevanje delfinov v severnem Jadranu
Delfini v severnem Jadranu ne jedo vsi enako hrano. Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce že več kot 20 let proučuje populacijo velikih pliskavk v Tržaškem zalivu in okoliških vodah. Pretekle raziskave so pokazale, da ti delfini tvorijo različne socialne skupine, od katerih ima vsaka svoje edinstveno vedenje in uporabo habitata. Nova raziskava, ki jo je vodilo društvo Morigenos v sodelovanju z Univerzo v St Andrews (Velika Britanija) in Univerzo v Barceloni (Španija), pa kaže, da se te razlike odražajo tudi v njihovi prehrani.
Študija, objavljena v ugledni reviji Science of the Total Environment, je razkrila, da imajo delfini v severnem Jadranskem morju različne prehranjevalne navade, celo znotraj iste populacije. Socialne skupine delfinov zasedajo različne ekološke niše s specifičnimi navadami in strategijami prehranjevanja. Ti izsledki kažejo, da prehrano te populacije oblikujejo tako družbeni kot ekološki dejavniki. Raziskovalna ekipa je uporabila analizo stabilnih izotopov, metodo, ki preučuje drobne kemijske razlike v elementih, kot sta ogljik in dušik, v živalskih tkivih. Ti »kemijski odtisi« odražajo, kaj je žival jedla in katere habitate je uporabljala v daljšem časovnem obdobju. Ta pristop je raziskovalcem omogočil, da so ugotavljali razlike v prehrani med skupinami delfinov, niso pa določali specifičnih plenskih vrst.
“Ta študija kaže, da se lahko delfini v isti populaciji z vidika prehrane vedejo zelo različno,” je dejal dr. Tilen Genov iz društva Morigenos, ki je vodil študijo. “Prepoznavanje teh razlik je ključnega pomena za razumevanje vpliva človekovih dejavnosti na delfine in obratno, vključno z morebitnimi učinki na ribolov.”
V nasprotju s splošnim prepričanjem se vedenje delfinov v odnosu do ribištva razlikuje. Nekateri ribiči domnevajo, da delfini vedno zmanjšujejo ulov ali poškodujejo mreže, vendar desetletja raziskav kažejo znatne razlike v vedenju med posameznimi osebki in socialnimi skupinami. Presenetljivo je, da raziskava ni pokazala jasne povezave med prehranjevalnimi navadami in koncentracijami škodljivih onesnaževal v tkivih delfinov. To izpodbija domneve, da samo prehranjevalne navade določajo izpostavljenost onesnaževalom, in poudarja potrebo po upoštevanju bolj kompleksnih ekoloških dejavnikov. Raziskava poudarja pomembnost ohranjanja ne le vrst in genske raznolikosti, ampak tudi raznolikosti vedenja. Z razumevanjem teh subtilnih razlik v morskih prehranjevalnih mrežah lahko človeštvo sprejema bolj utemeljene odločitve za varstvo morskih ekosistemov.
Vir in foto: Morigenos
