Sète – francoski velikonočni festival morja
Ustavi se v Sète, bi bil še najbolj ustrezen prevod slogana francoskega Sète, ki je v festivalskem tednu leta 2018 zabeležil več kot 400.000 obiskovalcev, kar je skoraj 20 odstotkov več kot leta 2016. Gre za binarni festival, ki ga vsako drugo leto, v času velikonočnih počitnic, pripravijo v največjem južnofrancoskem ribiškem mestu na Azurni obali. Več kot 140 razstavljenih tradicionalnih plovil in njihovih replik je za veliko noč leta 2018 dodobra napolnilo mesto s turisti. Italija in Hrvaška sta bili državi v gosteh in sta odlično izkoristili svojo prisotnost za promocijo turizma na obalah Jadrana. Država Slovenija je tudi spet izostala iz festivalskega dogajanja, zato slovenske predstavitve žal ne moremo ponuditi v branje. Lahko pa ponudimo misel, da bi se morala vsaka pomorska država, torej tudi naša, začeli zavedati, kako pomembno je, da predstavlja svojo pomorsko dediščino navzven, še pred tem pa mora poskrbeti zanjo predvsem v lastnem mandraču. Leta 2020 je festivalsko dogajanje odnesel COVID-19.
Sosednja Hrvaška je leta 2018 nastopila s sloganom »Država tisočerih otokov«. Pod organizacijsko taktirko Cronavesa, splitskega zavoda za ohranjanje pomorske kulturne dediščine, so se predstavili: TZ Lošinj s Primavero – legendarno regatno pasaro razreda L – 5, Vseučilišče v Zadru s Conduro Croatico – repliko bojnega čolna iz 10. stol., Zadruga za ohranjanje neretvanske dediščine Opuzen z »lađo« in trupo, komiška Zadruga Palagruza z Visa s tremi sandolini in »gundulo«, Ekomuzej Mošćenička Draga pa s kavrnerskim gucem MD 551, ki je v lasti znane pomorske družine Mohović. V pomorskih festivalskih aktivnostih na morju je tako sodelovalo kar pet različnih plovil z vzhodne jadranske obale, zato je prav, da jih pobliže spoznamo.
Regatna lošinjska pasara. Na večjem delu Jadrana se je jadralo predvsem zaradi potrebe po prevozu ob obali in med otoki. Na Lošinju pa so jadrali predvsem zaradi športnih aktivnosti. Začeli so z guci in pasarami, ki so bile grajene samo za potrebe regat. Na prehodu iz 19. v 20. stol. je bilo na Lošinju aktivnih kar sedem ladjedelnic, ki so med seboj tekmovale, katera bo zgradila boljšo, lepšo in hitrejšo pasaro. Zmaga na regati je bila namreč stvar časti in prestiža. Zaradi specifičnosti malološinjskega zaliva, v katerem poleti v glavnem pihajo termični vetrovi in maestral, v zalivu pa ni nikoli močnega valovanja, se je zgradil poseben čoln, širok na glavnem rebru, z relativno veliko površino jader in globoko kobilico po celi dolžini, še posebej na krmi, in globokim krmilom. Iz takšnih pasar je kasneje nastala nacionalna klasa jadrnic vrste l – 5, ki jih je projektiral domačin Anton Martinolić. Iz njih pa se je nekoliko kasneje oblikoval olimpijski razred Star. Na olimpijskih igrah v Helsinkih 1952 in Melbournu 1956 sta Agostino Straulino in Nicolo Rode osvojila zlati medalji, hkrati pa sta bila v razredu Star tudi trikratna svetovna prvaka.
Vseučilišče v Zadru je ponosni solastnik Condure Croatice, replike bojnega čolna iz 10. stol. Narejena je po vzoru arheološkega najdbišča starohrvaških ladij iz Nina, ki jih je koncem 60-ih let prejšnjega stoletja našel in proučeval prof. Zdenko Brusić, ki velja tudi za začetnika podvodne arheologije na Jadranu.
Lađa je zaradi svoje avtohtonosti v delti Neretve pripoznana kot neretvanska lađa. Stotine let je bila osnovno osebno prevozno sredstvo in tudi transportno. Danes jo istovetimo z rekreativnim maratonom avtohtonih neretvanskih plovil, ki vsako leto, drugo soboto v avgustu, tekmujejo na 22,5 km dolgi relaciji med Metkovićem in Pločami. Vse lađe morajo biti enako grajene, zagotavljati morajo tradicionalno obliko in dimenzije, določene po strogo napisanem pravilniku, ki določa tudi število in obliko reber in debelino uporabljenega lesa. Vesla so tradicionalne oblike, katerih dolžina ne sme presegati 3,8 m. Vse lađe so v lastništvu Zadruge lađara Neretve, na maratonu jih nastopa 33, vsaka posadka šteje 18 članov.
Sandolin in »gondulu« je komiška Zadruga Palagruza začela graditi pred desetimi leti, ko je obnovila regato tradicionalnih bark med Komižo in Palagružo – Roto palagruzono. Gre za čoln, ki ga je mogoče zgraditi v tednu dni, z njim pa zadruga želi približati gradnjo plovil najmlajšim generacijam.
Kvarnerski guc MD 551 je leta 1956 v Lovranu zgradil Ivan Nino Gašparinić, danes pa pripada družini Mohović. Kvarnerski guc ima linije premca in krme manj izrazite kot drugi klasični guci. Barka je popolnoma odprta, brez palube, zadostno trdnost trup dosega s povprek in vzdolž postavljenimi klopicami. Z dolžino 4–5 m je kavrnerski guc služil kot ribiški čoln za priobalni ribolov. Grajeni so bili za veslanje, zato je imel čoln vitek trup in natančne podvodne linije. V kolikor pa je imel dodano jadro, je bilo to pritrjeno le na zgornji »lantini« in dvignjeno na jambor, ki je bil nameščen na samem premcu, da ne bi oviral človeka pri ribolovu.
Tradicionalnim plovilom, med katerimi so po velikosti dominirale velike ladje: El Galeon, Kruzenshtern, L’Hermion, Dunde le Mutin itd., so se pridružili številni kopenski dogodki, preizkušala se je sredozemska hrana, okušala so se vrhunska francoska vina, ulični glasbeniki pa so dodali neizbrisen pečat festivalski razglednici, ki je dosegla kar dva vrhunca; prvega s predstavitvijo udeležencev festivala skozi mestno parado, in drugega zadnji dan festivala, s plovbo vseh predstavljenih plovil po zalivu St. Louis. Nasploh so navdušila manjša plovila, ki so dosegljiva in blizu človeku s sredozemskih obal stare celine. Tako je bilo na zadnjem festivalu leta 2018. Spet je velika noč, zato je prav, da smo osvežili spomin in začeli z optimistično pripravo na Sète 2022. Festivalski datum je že znan: 12. – 18. april 2022.
