Lanterna – Trst (1833)
Navtični podatki
Pozicija: 45° 38’ N / 13° 45’ E
Karakteristika svetlobe: 2z (vert)
Višina stolpa: 8 m
Doseg glavne luči: 3 M
Obseg bastije: 60 m
Svetilnik Lanterna stoji v Trstu na vhodu v mestno pristanišče. Današnjo podobo je dobil leta 1833, ko je svetil neverjetnih 16 NM. Pred tem je svetil že v času starega Rima, na kar kaže stolp zgrajen na temeljih rimske trdnjave. Poseben pomen je svetilnik dobil v 18. stoletju, ko je leta 1744 Marija Terezija naročila izgradnjo velikega tržaškega pomola, katerega gradnja je cesarstvo finančno zelo obremenjevala, a se je že tedaj nakazovala logična trgovska pot povezovanja morja z globokim zaledjem. Mateo Pertsch je moral v letih 1824–1831 predložiti več projektov za izgradnjo svetilnika. Po vrsti zapletov pa so Pietru Nobilu leta 1831 le odobrili gradnjo. Pristanišče s svetilnikom in velikim pomolom je v naslednjih letih utrdilo Trst kot glavno trgovsko pristanišče cesarske Avstrije. Dodatna potrditev je prišla leta 1857 z dograditvijo železnice Dunaj–Trst. Deset let kasneje, leta 1867, postane Trst drugo najbolj pomembno mesto monarhije, takoj za Dunajem.
Velja omeniti, da je bil Trst pod nadzorom Rimljanov že v 1. stoletju pr. n. št., ko mu je Julij Cezar podelil status kolonije. Skozi celotno zgodovino je mesto ohranjalo status pomembnega trgovskega središča, vseskozi je sledilo samostojnemu razvoju. Še največ težav je imel Trst z Benečani, s katerimi so se borili za oblast nad severnim Jadranom. S prihodom Habsburžanov se je mesto uradno odpovedalo samostojnosti, dejansko pa je ostalo popolnoma avtonomno. Leta 1719 je Trst postal svobodno pristanišče.
Svetilnik Lanterna je svoje naloge opravljal vse do leta 1969, ko je prenehal oddajati signale. Nadomestil ga je svetilnik zmage (Faro della Vittoria, 1927), z njim pa se začne novo poglavje zgodovine.
