Otoček Daksa – Elafitski otoki (1872)
Svetilnik na otočku Daksa označuje vhod v zaliv dubrovniške luke Gruž in Rijeke Dubrovačko nasproti polotoka Lapad. Daksa je najmanjši otoček skupine Elafitskih otokov. Njegova skupna površina je 0,07 m² (5 ha), najvišja točka je 24 metrov nad morjem. Skozi stoletja je otoček veljal za zbirališče vernih ljudi in redovnikov iz vse stare celine, ki so bivali v samostanu na Daksi, katerega je dal Sabo Getaldić zgraditi leta 1281.
Mir in tišina ter spokojnost otoka so ustrezali frančiškanom, ki so tam živeli vse do leta 1806, ko je v tamkajšnje kraje prišla Napoleonova vojska. Samostan je bil nato porušen, od njega so ostale le še ruševine. Ob samostanu se je nekoč nahajala tudi cerkvica sv. Sabina, njen četverokotni stolp pa je služil hkrati kot zvonik in utrdba.
Na Daksi je mogoče videti ostanke kapelic ob postajah edinstvenega križevega pota. Otok je bil skozi čas priljubljeno zbirališče dubrovniškega meščanstva. Obiskovali so ga Dubrovčani, pa ljudje iz Zatona, Vrbice, Lozice in Gruža. Po prihodu francoske vojske je otoček v celoti postal utrdba. Za Francozi so Dakso zavzeli Avstrijci. Ob izmenjavi oblasti so bili porušeni sakralni otoški objekti.
Leta 1890 je otoček kupil poljski knez Aleksander Ponynski, ki je Dakso preuredil v park in kraj za počitnikovanje. Zasadil je borovce, lovorike, limonovce in ciprese. Obnovil je celo samostan in ga opremil s staro knjižnico, ki je imela več kot 4.000 knjig in 200 rokopisov. Po prvi svetovni vojni je otoček nato prešel v last Dubrovčana Mata Galjufa.
Na severozahodnem rtu Dakse še danes stoji kamniti zidani svetilnik »Otočić Daksa«, ki ga je leta 1872 zgradila avstro-ogrska pomorska oblast.
Navtični podatki:
Pozicija: 42° 40,2′ N/ 018° 03,6′ E
Karakteristika svetlobe: B Bl 6s (0,5+5,5)s
Višina stolpa: 4 m
Doseg glavne luči: 5 M
Doseg pomožne luči: /-
Sektor vidljivosti: 023°-295°(272°)
Višina svetlobe nad morjem: 7 m
Na njem ni več svetilničarske posadke, svetilnik je vključen v sistem daljinskega nadzora in upravljanja.
Prva in druga svetovna vojna sta Daksi preprečila, da bi se otočku povrnila ugled in slava iz predvojnih časov. Še več, proti koncu druge svetovne vojne se je na tem otočku zgodil velik vojni zločin proti človeštvu. Zgodovinski viri govorijo o »pokolu na Daksi«, katerega grozodejstvo nad 53-imi civilisti, pomembnimi Dubrovčani, so storili partizani v noči iz 23. na 24. oktober 1944. Pripeljali so jih na Dakso in ubili brez sojenja. S pomočjo DNK-analize so kasneje potrdili identiteto 18 ljudem, ostali so ostali nerazpoznavni. Šele 19. oktobra 2010 so bile žrtve z Dakse dostojno pokopane, s tem pa je bilo končano neko mračno obdobje polpretekle zgodovine.
Daksa sameva, le še svetilnik sveti, v času poletja na otoček prihajajo dnevni kopalci, pa še teh ni največ. Spomin le počasi bledi …
