Kastav – mesto nad morjem, kot orel na nebu
Kastav je mesto na Hrvaškem, ki danes upravno spada pod Primorsko-goransko županijo in ima v svojem upravnem območju, po popisu iz leta 2021, 10.265 prebivalcev. Mesto Kastav leži na dominantni vzpetini ob severnem robu Kvarnerskega zaliva in velja za središče širšega reškega mestnega območja, čeprav se je zgodovinsko zmeraj obravnaval kot del Istre. Stari del mesta stoji na 378 m visokem griču 10 km severozahodno od Reke ter je že dolgo priljubljena izletniška točka.
Sedanje naselje se je najverjetneje razvilo na lokaciji nekdanjega japodskega prazgodovinskega naselja ter na rimskih in bizantinskih utrdbah. V začetku 7. stoletja so kraj naselili Slovani. V srednjem veku je bil Kastav središče Kastavske gospode, ki sta ji pripadala še Mošćenice in Veprinac ter središče hrvaške upravne, cerkvene in kulturne tradicije. Mesto je bilo v srednjem veku obdano z obrambnim zidom z devetimi obrambnimi stolpi, od katerih so nekateri še danes vsaj delno ohranjeni. Na južnem dostopu v mesto stojijo utrjena mestna vrata, skozi katera vodi pot do trga Lokovina (Kapitanova lokev), tam pa stojijo gotska cerkev Sv. Trojice, postavljena v 15. stoletju, hiša mestnega kapitana, mestna loža iz leta 1521. Ne manjka niti vodnjak z napisom, vklesanim na kamniti ograji, s katerim oznanjajo, da so tu leta 1666 zaradi prevelikih zapovedanih dajatev utopili kapitana Morellija. V baročni župnijski cerkvi sv. Jelene, ki ima prosto stoječi zvonik, se še zmeraj sedi na klopeh iz 17. stoletja, baročni oltar in krstilnica pa sta iz 18. stoletja.
V drugi polovici 15. stoletja je nastal tako imenovani Kastavski statut, ki je urejal življenje v mestu. Kastav je bilo pomembno središče hrvaškega narodnega preporoda v Istri, leta 1866 je bila v mestu odprta tudi prva hrvaška knjižnica s čitalnico v Istri, 1870 prvi istrski tabor, 1886 pa je bil odprt Narodni dom. Do vojaškega zloma Avstro-Ogrske je bil Kastav v sestavu avstrijske pokrajine Istre. Z rapalsko pogodbo je mesto pripadalo Kraljevini SHS, med letoma 1922 do 1929 je bilo del Ljubljanske pokrajine, od 1929 pa del Savske banovine.
Ena najbolj udarnih in prepoznavnih prireditev je mednarodna manifestacija Kastavsko kulturno leto. Za njo prav nič ne zaostaja niti kitarski festival in Kastav blues festival, ki privabi številne goste in priznane mednarodne glasbene izvajalce. Na belo nedeljo v mestu slavijo tradicionalni praznik mladega vina, karnevalske povorke z nastopom znamenitih kastavskih zvončarjev so poznane daleč naokoli.
Vir: TZG Kastva in TZ Kvarner
