Otok Krk – Po poteh Frankopanov
Otok Krk, pravijo mu tudi zlati otok. Najlepšo zlatorumeno barvo dobi ob burji in preden začne pihati jugo tik pred sončnim zahodom. Če bi v katerem izmed kvarnerskih krajev srečali domačina in ga vprašali, kam gre, bi ta odgovoril, da gre v Bodulijo. Tega kraja ni na zemljevidu, v domačem jeziku je to ime za otok Krk.
Bodul
Bodul je popularno ime za prebivalce tega otoka, pravzaprav je sinonim za hrvaške otočane. Menda beseda prihaja iz italijanske besede il bodula, kar naj bi pomenilo nosilec kopja v beneški vojski. Takrat je beneška oblast svojo vojsko dopolnjevala z moškimi s kvarnerskih otokov. Tudi Krčanom so porinili orožje v roke in tako so postali »il bodulo«!
Brez plačila mostnine na Krk
Danes Boduli nimajo takih skrbi. Kopja so davno odložili, otok ima povezavo s celino čez 1430 metrov dolgi Krški most, ki so ga zgradili v 80-ih letih prejšnjega stoletja. Sedaj je pretočnost ljudi velika, številni so tudi obiskovalci ob koncu tedna, in to vse dni v letu, sploh po tem, ko so 15. 6. 2020 odpravili plačilo mostnine na edinem plačljivem hrvaškem mostu. Prijazni domačini radi povedo, da ima menda vsak drugi Slovenec nekaj na Krku. Število gostov se je zaradi cestne povezave s celino pomnožilo, vsakovrstni turizem, tudi navtični, pa je glavna gospodarska panoga otoka.
Drugi po velikosti na Jadranu
Res je, da je otok izgubil primat največjega jadranskega otoka, za dobrega pol kvadratnega kilometra naj bi bil večji sosednji Cres; in to le zato, ker naj bi površino Cresa merili ob plimi, Krka pa ob oseki, ampak s tem se nihče več ne ukvarja. Krk živi svoj sen, ki so ga tlakovali predniki za sedanjost in prihodnost.
Insula Aurea – zlati otok
Rimljani so že mnogo let pred Benečani Krk poimenovali zlati otok. Insula Aurea ima blago sredozemsko klimo, kjer nasadi oljk dajejo najbolj aromatično deviško oljčno olje, avtohtona vinska sorta pa daje otoku prepoznavno noto z vrbniško žlahtino, ki se neverjetno lepo kulinarično dopolnjuje s tradicionalnimi jedmi, kot so: »šurlice z makaruni in njoki (strgujići) preliti z gulašom (žvacetom)« ali drugimi doma pripravljenimi omakami ter »presnoco«, sladico narejeno iz domačega ovčjega sira. In če otočani prišleku ponudijo žganje ali suhe fige, pomeni, da so mu namenili iskreno dobrodošlico. Legenda pa doda, da so mu namenili dolgo in srečno življenje.
Avtohtona kulinarika otoka
Življenje, ki ga lahko opazujemo tudi skozi potovanje mehurčkov v kozarcu lokalna penine Valomet, skladiščene v kletkah pol milje od obale in varno zaklenjene na morskem dnu. Hrana z morske njive je stalnica v ponudbi tega otoka, posebno cenjena pa je krška jagnjetina, ki je tako dobra zato, ker se jagenjčki prosto pasejo po grmačah in uživajo raznovrstne trave. Hrustljavo pečeno meso je teknilo že rimskemu cesarju Neronu.
Legenda o številu sedem
Spet druga legenda pravi, da je otok Krk usodno povezan s številom sedem: v sedmem stoletju so ga naselili Hrvati, sedemkrat je otok uspešno odbil gusarske napade, zadnji krški knez, knez Frankopan, je bil tudi sedmi po vrsti in danes ima otok sedem glavnih središč.
Lega na 45. vzporedniku
Krk leži na 45. vzporedniku, točno na sredini med ekvatorjem in severnim polom. Če izplujemo iz Punata, lahko kmalu ob izstopu iz zaliva na kopnem opazimo oznake za 45. vzporednik v smeri proti zapuščenemu svetilniku na rtu Negrit. Čeprav je na obali več naselij, pa tri izmed njih posebej izstopajo: antični Krk, glagoljaški Vrbnik in navtični Punat.
Mesto Krk je središče otoka
Mesto Krk je že tisočletja središče otoka. Naseljevali so ga v ilirskem, grškem, rimskem, zgodnjekrščanskem in srednjeveškem času. Mestni okopi so iz časa Ilirov, iz morja se dvigajo štirje stolpi frankopanskega kaštela iz 12. stoletja, katedrala je dobila današnjo podobo v 18. stoletju, postavljena pa je na ostankih rimskih term iz 1.–2. stoletja. Veličino mesta Krk razkriva kamniti napis iz 4. stoletja. Takratnim oblastnikom, Rimljanom, se je zapisalo: splendissima civitas Curictarum (presijajno mesto Krčanov). Mesto je navdihnjeno s časom Rimljanov že leta 1866 ustanovilo prvo turistično organizacijo – Društvo za olepševanje mesta, po pravilniku društva je moral vsak novoporočeni zakonski par v mestnem parku posaditi drevo.
Krška pomorska tradicija
V mestni lučici zna biti v vetrovnih dneh, ko pihata burja in jugo, precej valovito. Njeno varno zavetje spontano dopolnjuje manjša marina, ladjedelnica in domačinski mandrač, v katerem je skozi vse leto na ogled postavljen »krčki guc«, tradicionalni čoln ribičev s Krka, ki se mu na dan Marijinega vnebovzetja (15. avgusta) vsako leto otočani poklonijo s tradicionalno regato Krčka jedra.
Tradicijo proučevanja in izdelave modelov starih lesenih bark ohranja svetovno priznani modelar Željko Skomeršić, Krčan, ki v novem Interpretacijskem centru pomorske dediščine sredi starega dela Krka, na TrguPjanka ustvarja modele: gucov, leutov, gajet … in zbira sekstante, kompase, uniforme mornarskih časnikov in mornarjev, arhivira pomorsko literaturo, skratka vse, kar je v dotiku z mojem. Mare nostrum v malem.
Mesto glagoljašev
In spet smo pri legendah. Na otoku je življenjska doba ljudi nadpovprečno dolga, zelo dolga. Več otoških stoletnikov tako spreminja preteklost v živo resničnost, ki jo najbolje občutimo v vasici Vrbnik. Boduli pojejo: »Vrbnik nad morjem, visoka si planina …«. Kamnito mestece na skali se vzpenja 48 metrov visoko nad morjem na drugi strani otoka. Odprtega proti severnemu Velebitu ga bičajo sunki močne burje. Vrbnik je bil naseljen že v mlajši kameni dobi, v pisnih dokumentih pa je prvič omenjen leta 1100. Velja za glagoljaško srce Hrvaške. Statut v hrvaškem jeziku, napisan v glagolici, je mestece dobilo že davnega leta 1388. Zaradi rabe glagolice in staroslovanskega jezika je v Vrbniku živelo veliko opismenjenih ljudi, ne le izobraženih menihov, ampak tudi književnikov in drugih intelektualcev, ki so za seboj pustili vrsto svojih del zapisanih v knjigah: občih in posvetnih, v misalih in brevirjih. Posebej si je vredno ogledati knjižnico družine Vizetić, ki ima ohranjenih okoli 15.000 knjižnih enot. Vrbnik so oplemenitili tudi krški knezi Frankopani, ne nazadnje ga plemeniti tudi avtohtona trta, vrbniška žlahtina. Mestece je ponosno celo na najožjo uličico na svetu, ki je skrita v labirintu starih tlakovanih mestnih poti.
Vrhunsko vino in oljčno olje
In če je vino oče tega sveta, je oljka njegova mati. V Punatu so se s posebno pozornostjo posvetili oljčnim drevesom. Blaga klima in ravno prav mrzle zime omogočajo, da v mrazu poginejo zajedavci, oljke pa nato brez uporabe pesticidov pod zlatim soncem dozorijo v plod. Oljčna drevesa se nato obirajo v pozni jeseni, ko ostra burja reže do kosti. Hladno stisnjeni plodovi podarijo ljudem najbolj kakovostno in najbolj aromatično deviško oljčno olje. V galeriji Toš imajo tudi starinsko oljčno stiskalnico za stiskanje oliv po klasični metodi.
Punat pooseblja tudi ena najbolje urejenih marin na Jadranu, Marina Punat, v lasti Dragutina Žica in njegovih sinov. Nastala je prav na področju najstarejše jadranske ladjedelnice za gradnjo ladij iz lesa. Tradicija v tem kraju se tudi danes čuti na vsakem koraku. Že v neposredni bližini hotela Kanajt, takoj za njim so ohranjeni ostanki treh cerkva sv. Petra (VI. st.), ki so grajene druga v drugi. Župnijska cerkev sv. Trojice iz leta 1777 predstavlja center Punata. Pred njim pa središče uvale Puntarska draga zaseda otoček Košljun s frančiškanskim samostanom, ki je v celoti razglašen za kulturni spomenik.
Otoček Košljunu
Ustno izročilo pravi, da je bila Puntarska draga nekoč v celoti rodovitno polje, ki je pripadalo dvema bratoma. Mlajšega, ki je bil slep, je starejši goljufal, ko je delil letino. Takrat se je nebo nad njim razjezilo. Drago je zalilo morje in pogoltnilo starejšega brata, mlajši, slepi brat pa je ostal živ, ker je stal na vzpetini obkroženi z morjem. Ta se danes imenuje Košljun.
Otoček je nastanjen že od rimskih časov, od 15. stoletja naprej pa na njem živijo frančiškani. Samostan je eden največjih kulturno-muzejskih središč na Hrvaškem. Za njegovimi zidovi so shranjene: sakralna, etnografska, knjižna, arheološka, naravoslovna in muzikološka zbirka. Menihi hranijo tudi hebrejsko biblijo iz 11. stoletja, inkunabule in druge stare cerkvene knjige. V naravnem rezervatu otoka Košljun je pokopana tudi kneginja Katarina Frankopanska.
Krk je zanimiv skozi vse leto
In če je zlati otok res uročen s številom sedem, ki mu enostavno moramo verjeti, potem velja tudi zapisati, da se na otok vračamo najmanj sedemkrat na leto, najmanj sedem mesecev v letu, da obiščemo najmanj sedem krajev, da odplujemo s sedmimi vozli in počakamo na odprtem morju, da pade veter iz orkanskih sedem krat deset vozlov na zmernih sedem, ko smemo nato popiti do sedem kvartov vina, po izpitih kvartih vina pa ne gremo iskat sedmih zakladov – no, morda tudi – saj so nam ti že vsem podeljeni v zlatih barvah otoka Krk.
