Via Apsyrtides – 9. dan
- ETAPA: Ćunski – Mali Lošinj (9/10)
Ćunski – zaliv Osir – Mali Lošinj
9,5 km, najvišja točka 66 m, vzponov 60 m, 4 ure
Južno od Ćunskega, vse do vhoda v Mali Lošinj, postaja otok Lošinj ožji, obdan z verigo hribov, ki niso visoki, vendr pomembno ščitijo veliko pristanišče Malega Lošinja pred burjo. Hribi, ki so bližje Ćunskemu, so prekriti z oljčnimi nasadi in nizko makijo, tisti, ki so bližje Malemu Lošinju pa z visokim borovim gozdom, “znakom” več kot 130-letne turistične tradicije Lošinja. Mali Lošinj je kljub svojemu imenu največje mesto na hrvaških otokih. Zgradili so ga znani lošinjski mornarji, ladjedelnice in ladjarji. Konec 19. stoletja se je “zlata doba jadrnic” končala. Hiše lošinjskih kapitanov so bile spremenjene v hotele in penzione, da bi si dunajska aristokracija lahko opomogla v zdravilni lošinjski (mikro)klimi.
TORKLJA V ĆUNSKEM
Oljka je ena redkih kmetijskih kultur, ki lahko preživi brez človeške oskrbe. Po več desetletjih zanemarjanja, zaradi izseljevanja otočanov, so bili pred kratkim obnovljeni stari oljčni nasadi okoli Ćunskega in zasajeni novi. Lokalni sorti oljk, lošinjska oblica in starovijerka, sta rešeni iz pozabe, prav tako Torać – stari oljkarski mlin v Ćunskem, zadnji na tem otoku. V njem vsako jesen, oljke z Lošinja zmeljejo na tradicionalen, ročni pogon.
TOVAR (Monte Asino)
Tovar je hrib, na katerega se ne boste povzpeli, ker je že 160 let vojaško “prepovedano območje”, saj je Avstro-Ogrska na vrhu zgradila veliko, večinoma globoko zakopano trdnjavo. Zgrajena je bila iz kamna, pridobljenega iz izkopavanj ob vznožju hriba, pa tudi z ostanki prazgodovinske utrdbe, ki je zagotovo obstajala na tako strateško pomembnem vrhu. Tisočletja so iz Tovarja spremljali južni pristop do mesta Osor, pa tudi edini (naravni) vhod v prostrani zaliv Malega Lošinja, ki je veljal za varno sidrišče že vse od antičnih časov.
PRIVLAKA
Lošinjci (otoško Lošinjani) se razjezijo, ko nekdo reče, da gre “na Mali Lošinj”, kot da je Mali Lošinj otok, in ne mesto. Zmedo ustvarja ozek (8 m) kanal na severnem pristopu do mesta, izkopan leta 1936. Na tem, le 80 m širokem delu otoka Lošinja, so ga izkopali, da bi manjšim čolnom, predvsem ribiškim ladjam, olajšal dostop do voda Kvarnerića. Premošča ga majhen dvižni most, ki ga uporabljajo pešci in vozniki, in je vsak dan odprt za čolne ob 9:00 in 18. uri.
