VIa Apsyrtides – 10. dan
- ETAPA: Mali Lošinj – Veli Lošinj (6/10)
Mali Lošinj – Vela Straža – Krivica – Sv. Ivan – Veli Lošinj
18 km, najvišja točka 221 m, vzponov 380 m, 4 ure
Visoki borovi gozdovi, ki danes pokrivajo večji del osrednjega in južnega dela otoka Lošinja, se zdijo, kot da so bili vedno tam, vendar ni bilo tako. Gozd je nastal z mukotrpnim pogozdovanjem golega krasa od konca 19. do začetka 20. stoletja ter kasnejšim spontanim širjenjem borovcev vse do obalnih skal, zato ima morje tukaj specifično, smaragdno zeleno barvo. Gozdni park Čikat pri Malem Lošinju velja za enega največjih (221 ha) in najstarejših borovih gozdov na jadranskih otokih. Pohodništvo po številnih poteh, prekritih z borovimi iglicami in zaščitenih pred močnim soncem in vetrom, je doživetje, ki resnično zdravi dušo in telo.
SPOMENIK PROF. AMBROZU HARAČIĆU
Bronasti kip najbolj znanega profesorja lošinjske pomorske šole je le skromna zahvala človeku, ki je dobesedno spremenil videz, mikroklimo in usodo svojega otoka. Strasten botanik in meteorolog, prof. Haračić, je s svojimi raziskavami odkril prednosti lokalnega podnebja, in pri dunajskih znanstvenikih sprožil zanimanje in interes za množično pogozdovanje otoka. S tem je utrl pot lošinjskemu zdravstvenemu turizmu.
CERKEV MARIJINEGA OZNANJENJA BLAŽENE DEVICE MARIJE V ČIKATU
Velik in dobro zaščiten zaliv Čikat je bil za mornarje vedno pomemben, kot varno sidrišče. V 16. stoletju je bila na vhodu zgrajena kapela, posvečena Marijinemu oznanjenju (25. marec), praznični dan, na katerem se je na Lošinju začela sezona jadranja. Leta 1858 so hvaležni lošinjski mornarji zgradili današnjo cerkev in jo napolnili s svojimi votivnimi slikami, čudežno rešenimi z “jedrenjakov”..
SV. IVAN
Pred gradnjo cerkvice sv. Ivana sredi 18. stoletja se je vrh (231 m) imenoval Vela Straža. Stoletja so z njega opazovali, kdo se je z morja približeval Velemu Lošinju. Včasih so prihajali roparji, drugič domači mornarji na poti domov. Z razvojem turizma konec 19. stoletja je vrh postal priljubljena razgledna točka. Na pobočju pod njim pa je nadvojvoda Karl Stjepan uredil velik park (danes gozdni park Pod Javori).
