Via Apsyrtides – 2. dan
- ETAPA Beli – Predošćica (7/10)
Beli – vrh Gorica – vrh Sis – Križić – Predošćica
10,5 km, najvišja točka 622 m nadmorske višine, vzponov 700 m, 4 ure
Južno od Belega se otok Cres vse bolj zožuje in raste v višino. Gozdovi se spreminjajo v makijo in goli skalnati trušč, ki ga biča burja. Visoko pod nebo se vzpenjajo najvišji vrhovi otoka Cresa – Orline, Gorice in Sis, vsi več kot 600 m nadmorske višine. Okoli njih letijo orli kačarji, sivi sokol in beloglavi jastrebi – veličastne ptice z razponi peruti tudi prek 280 cm. Ptice so redke in ogrožene.
Gnezdijo na pečinah nad vzhodno obalo Cresa, v ornitoloških rezervatih “Kruna” in “Pod Okladi”. Pogosto jih vidimo, kako lebdijo okoli prelaza Križić, ko jih nosijo topli zračni tokovi, točno tam, kjer je Cres širok le 2 km. Otoška avtocesta “visi” na 370 m nadmorske višine, v pasu, kjer se začnejo znameniti creški skalnati pašniki – pokrajina, ki jo je ustvarila tisočletna paša nekoč številnih ovac (45.00 glav).
SV. PETAR
Na cesti, ki vodi do ene najstarejših vasi na Tramuntani, ki je nastala iz pastirskih stanov creške plemiške družine Colombis, je puhasti hrast. Ta se je pojavil v zapisih že pred 400 leto. Omenjali so ga kot že veliko drevo. Leta 1997 je bil zaščiten kot naravni spomenik, žal pa je slabo vreme v letih 2003 in 2021 zlomilo vse njegove veje. Iz radovednosti še vedno lahko zdrsnete v votlo notranjost debla. Morda boste srečali Macmalića, nagajivega gozdnega škrata, ki živi v teh krajih.
SIS
Na golem vrhu, ki je s svojimi 639 m do leta 1950 po pomoti veljal za najvišjega na otoku Cresu (9 metrov je nižji od Gorice), lahko še vedno vidite ostanke pomembnega gradišča iz bronaste dobe, s katerega je bil nadzorovan skoraj celoten Kvarner, in kjer so bili v primeru nevarnosti goreli kresovi. Tam je bil kamnit nagrobni nasip, za katerega so domačini verjeli, da skriva “zakopani zaklad”. Po tradiciji so ga izkopali do kamnite plošče grobnice, vendar je v tistem trenutku začelo strašno grmeti, zato so se razbežali in pobegnili!
ŽAJBELJ
Groba pokrajina creških skalnatih pašnikov je na videz škrta, a na njej raste okoli 300 rastlinskih vrst, združenih v neponovljive, endemične rastlinske skupnosti. Ena izmed njih je žajbelj (Stipo-Salvietum officinalis), pomemben kot pašnik za ovce in čebele. Žajbljev med je še posebej cenjen zaradi svojih zdravilnih lastnosti. Že v prvi polovici 20. stoletja so bilo poznano in cenjeno tudi eterično olje žajblja, pridelano v destilarni Linardić v Martinšćici. Z njim so otok Cres častili po vsej Evropi in v Ameriki.
