Otok Premuda – Vas na dve strani otoka
Meščani Premude so že več generacij težaki – kmetje, ki delajo na polju in se ukvarjajo z ribištvom. V zadnjih letih pa turizem vse bolj izpodriva klasičen način primarnega življenja, in preplavlja vse pore Premudčanov. Na otoku se nahaja eno samo istoimensko mesto, ki se razprostira na obe strani otoka. Iz severa vas prehaja od starega pristanišča v zalivu Loza, na južno stran otoka v luko Krijal, ki je leta 2005, z izgradnjo novega pomola, postala tudi glavno trajektno pristanišče.
Otok sreče
Otočani radi povedo, da tudi oni živijo na otoku sreče, ki je najbolj zahodni otok zadrskega otoškega arhipelaga, dolg devet kilometrov in širok do enega kilometra. Njegov najvišji vrh Vrh se vzpenja 88 m nad morsko gladino. Otok je obrasel s črniko in nizkim rastlinjem, v zadnjem času pa so otočani spet začeli čistiti polja in urejati oljčne nasade.
Prebivalstvo otoka
Po zadnjem popisu prebivalstva iz leta 2011 je imel otok stalno prijavljenih 61 prebivalcev, zimo jih na Premudi preživi okoli sto, poleti pa se ta številka potroji. Večinski del prebivalstva je v začetku 20. stoletja odšel s trebuhom za kruhom predvsem v Ameriko in druga večja hrvaška mesta. Administrativno otok pripada mestu Zadar, Premudo pa z navadno večino vodi petčlanski mestni odbor, ki je lahko tudi nedelujoč, kar je žal mogoče opaziti pri stanju splošne infrastrukture.
Povezava Premude s celino
Otok premore trgovino in pošto, tri restavracije in bar. Premuda je vsakodnevno z ladijsko povezavo in trajektom povezana z Zadrom, v času zime pa trajekt pristane na Premudi trikrat tedensko. Glavna gospodarska veja postaja turizem, predvsem zasebna ponudba apartmajev. Zdi se, da na otoku le še hrumijo gradbeni stroji, kajti gradi se na vsakem koraku, apartmajske hiše pa rastejo kot gobe po dežju in močno spreminjajo krajino.
Druga veja turizma je navtični turizem. Koncesijsko sidrišče Krijal je umeščeno v naravni kanal med čermi Masarine in luko Krijal. Na razpolago ima 50 priveznih boj. Skozi morski preliv zmeraj teče močan morski tok, globine za sidranje na mestih, kjer ni boj, pa so prevelike in neprimerne za varno sidranje. Sploh je navtični turizem na Premudi zelo odvisen od vremena. Premuda je zunanji otok, ki ga od bližnje Silbe deli Silbanski kanal, s svojim zahodnim rtom sega v vremensko zahtevna Kvarnerska vrata, z vzhodnim pa se skoraj dotika sosednje Škarde, ki že spada v skupino severnodalmatinskih otokov. Vremenske fronte na tej kratki razdalji pa znajo kazati svojo moč in predvsem nepredvidljivost.
Prvovrstna potapljaška destinacija
Tretja zelo atraktivna stvar v morski ponudbi otoka pa je potapljanje. Na prvem mestu prednjačijo bližnje čeri Masarine. Z globino 2,45 m, odlično vidljivostjo skozi morje in izredno bogatim ribjim fondom predstavljajo idealno lokacijo za začetnike in tudi bolj napredne potapljače. Podobna je čer Bračić, ki se z globine 3,4 m z zunanje strani strmo spusti v morsko globino. Otoček Lutrošnjak pa se iz 5,45 m spusti na okoli deset metrov, nato pa po strmi steni, ki je obrasla celo s spužvami, do 45 m globine. Glavna potapljaška atrakcija ostaja »Katedrala«, skupek skal in čeri kupolaste oblike v zalivu Široka, skozi katere prodira sončeva svetloba in ustvarja čudovito igro barv in svetlobnih prelivov.
Szent Istvan
Najtežje dosegljiva pa je največja potopljena ladja na Jadranu, 152 m dolgi Szent Istvan, ki so ga okoli 10 navtičnih milj od otoka Premuda potopili leta 1918. Jeklena pošast ni odprta za turistične potope, pred vsiljivci pa jo ščiti tudi globina 66 m in težko dostopen položaj na odprtem morju.
Zgodovina otoka
Najstarejši pisni viri omembe otoka segajo v antični čas, kjer ga v t. i. Tabuli Peutingeriani iz 3. stol. imenujejo Pamodos. V rimskem času so bili na otoku kamnolomi, v 7. stoletju so ga imenovali Primodia, kot Primus ali prvi na vstopu v zadrski kanal iz severozahodne smeri. Iz tega imenovanja izhaja tudi današnje ime otoka. Pod imenom Premuda je otok zapisan v zadrskem katastru že leta 1421. Starih cerkvenih knjig ni na otoku, saj jih je verjetno župnik, ko je odšel v svoje župnišče na Silbo, odnesel s seboj.
Vpliv glagoljašev in gusarjev na razvoj otoka
Glagoljaši so na otoku odigrali odločilno kulturno in politično vlogo. Prebivalci Premude so bili v letih od 1559 do 1685 izpostavljeni napadom turških gusarjev, zato so leta 1661 vzpostavili otoško stražo na današnjih pozicijah Straže in Šintinela. Gusarstvo se je pojavljalo vse do začetka 18. stol. (1714–1718), ko so okoli otoka ropali ulcinjski fusti (hitre in lahke ladje), za njimi pa še senjski gusarji. Novi prebivalci so začeli naseljevati otok od sredine 18. stol. ki so na Premudo prišli ljudje iz Oliba, na Olib pa so se naselili v 15. stol., ko so bežali pred Turki iz Cetinske krajine. Leta 1760 je tako Premuda imela že 322 prebivalcev.
Vsi otoški oblastniki
V dokumentu iz leta 1501 se prvič omenja ribiška dejavnost na Premudi, predvsem zaradi spora z otokom Ižom okoli ribiških pošt. Z ribištvom pa se je razvilo tudi ladjedelstvo, ki je propadlo s pojavom parnikov in povzročilo drugi večji val preseljevanja. Že leta 1867 je otok dobil prvo osnovno šolo, v 19. stol. pa tudi čitalnico. Z Rapalskim dogovorom iz leta 1920 je Zadar pripadel Italiji, zadrski otoki in z njimi tudi Premuda pa Kraljevini SHS. To je bil čas trpljenja in izolacije, saj je otok izgubil stoletja dolgo kulturno in gospodarsko središče, povezave s kvarnerskimi otoki in Istro, ki so bili tudi pod italijansko oblastjo, pa so bile izredno težavne. Otok je doživel nov eksodus, gospodarsko središče otoka pa je postala sosednja Silba. Druga svetovna vojna je močno zarezala v življenje preostanka otoškega življa in ga še zmanjšala. Leta 1961 je bila ukinjena tudi ribiška zadruga.
Dva premudska svetilnika
Otok živi danes novo življenje, bolj srečno, a še vedno nekoliko odmaknjeno od ponorelega sveta. Dostop nanj signalizirata ga dva svetilnika, prvi v Krijalu na pomolu pristanišča, drugi pred starim pristaniščem Loza. Prijazno vabita, da otok obiščemo, a z lučjo opozarjata, da s severa burja pritiska z brutalno močjo, jugo pa dvigne morje prek Masarin. Takrat je najbolje obpluti otok in ostati na varni razdalji, v varnem sektorju svetlobnega signala, ki se z obeh svetilnikov vidi 4 milje v morski horizont.
