Otok Iž – Počitnice za vsak žep
Otok Iž je stisnjen med Ugljan in Dugi otok v zadrskem otoškem arhipelagu. S svojimi dvanajstimi bližnjimi otočki, med katerimi je največji Knežak, je privlačen za navtike, prepleten je s številnimi makadamskimi potmi, zato zelo primeren za pohodništvo in kolesarjenje. Njegov najvišji vrh je Korinjak (168 m), po zadnjem popisu pa na otoku živi še 557 prebivalcev. Obalna črta je dolga nekaj več kot 35 km, s površino 16,51 km² spada med manjše naseljene otoke na Jadranu. Na Ižu sta le dve naselji; Veli in Mali Iž.
Besedilo: Mitja Zupančič, fotografija: arhiv eMORJE.com
V 10. stol. se je imenoval Ez
Otok Iž je bil naseljen že v prazgodovini. Konstantin Porfirogenet ga je v 10. stol. imenoval Ez. V srednjem veku so se nanj naselili zadrski plemiči in meščani iz tega severnodalmatinskega mesta. Župnijska cerkev sv. Petra v Velem Ižu se omenja že v 14. stol., vendar oblike ni uspela ohraniti do današnjih dni. Ohranil pa jo je dvorec zadrske družine Canagietti.
Turizmu zmanjkuje sape
To so nekateri sakralni objekti na otoku, če ne omenimo dvorca družine Fanfoga, ki je bil v 19. stol. preurejen v šolo, pa cerkvica sv. Roka nad veliko vasjo, na poti mimo pokopališča, ki je po navadi zaprta. In še bi lahko naštevali, kaj vse je zaprto, tudi cerkev sv. Petra in Pavla, in to sredi vrhunca turistične sezone, zato si kar težko predstavljamo, kako je po prazniku Marijinega vnebovzetja, ko turisti večinoma odidejo domov.
Veli Iž je socialno središče otoka
Veli Iž predstavlja center otoka, kjer se ljudje večinoma preživljajo s turizmom, oljkarstvom, ribištvom in pomorstvom. Ob vstopu v luko nas tako sprejme kompleks hotela »Korinjak«, nekaj teniških igrišč, na drugo stran pa marina, ki je bila nekoč sodobna, sedaj pa že ducat let caplja na mestu. Razen novih cenikov v njej ostaja vse po starem, žal tudi iz ekološkega zornega kota. Neukemu opazovalcu se zdi, da otok vse leto spi in sanja svoje sanje. Le število bifejev in restavracij se vsako leto množi, zato si upamo zapisati, da je Iž otok z največ gostinskimi lokali na prebivalca. Zanimivo pa je, da jih je le peščica dobro obiskanih, predvsem tistih, ki ponujajo »debelo« senco pod krošnjo velike murve. Ko bo to dojela tudi vsa konkurenca, bodo morda pospravili plastificirane reklamne strehe in velike pivovarske senčnike, in raje ozelenili kraj, da bo bolj priljuden, bolj privlačen, bolj naraven in prijetnejši, sploh, ko bodo z uličic izginile tudi smeti.
Središče duhovnega turizma
Do takrat pa si bo primat najboljšega jemal prav hotel ob vstopu v luko, ki je skozi leta postal pravi duhovni center, s tem pa je nevede tudi sam otok Iž pozicioniral kot eno izmed središč duhovnega turizma na Jadranu. Nič narobe, a kaj, ko je ponudil možnost bivakiranja tudi v hotelskem parku, s tem pa je otok zaslovel kot najcenejša mogoča počitniška izbira, ki v resnici niti hotelu niti lokalni skupnosti ne prinaša prav veliko. Še največ je živa kulisa ljudi v zgodnjih jutrih in pred sončnim zahodom, ko pozdravljajo in meditirajo k novemu dnevu ter pospremljajo v slovo dan z večerom, ko pade sonce v morje.
Otok brez škverov in kalafatskih delavnic
Temu primeren je tudi utrip otoka. Etnografska zbirka Velega Iža, ki kaže na keramično in lončarsko otoško obrt, je zaprta in zaklenjena, saj je honorarna dijakinja pač odšla na študij v mesto. Zaprti sta obe cerkvi, lončarske obrti ni več, kalafatskih delavnic tudi ne, na otoku ni več niti enega delujočega škvera. Poznana je še tradicionalna »Iška fešta« (29. julij), ko se otoški preoblečejo v narodne noše, ko pojejo stare pesmi in izvajajo tradicionalne plese, na koncu pa izberejo iškega kralja, najbolj čislano in častito osebo leta ter ji podelijo enoletni mandat.
Drage – spokojne in mirne v vseh letnih časih
Če priplujemo s plovilom v Veli Iž, ga nikakor ne smemo zavezati bočno na koncu zaliva, saj se nam prav lahko zgodi, da bomo ob oseki nasedli. Morje je v zalivu pa tudi okoli otoka relativno plitvo, paziti je potrebno tudi na čeri. Prava poslastica za dušo pa so Drage, bližnji zaselek, ki je z obalno pešpotjo povezan z Velim Ižem. Vaški mandrač je dobro zaščiten z velikim kamnitim pomolom, na njegovi glavi pa je globina kar štiri metre, pa še prostor je mogoče dobiti za privez. In če je vreme stabilno, je noč v Dragah prav prijetna, saj je to mesto duhov tudi v visokem poletju, deset minut hoje do mesta pa ostaja ravno pravšnji sprehod pred spanjem.
Mali Iž
Mali Iž je bolj priljuden, a še manj turistično razvit. Nekoč ribiški, kaže svoj značaj in poreklo s tem, da je mandrač vselej polno zaseden z barčicami. Sicer pa se mestece razprostira na treh hribčkih (Mućel, Makovac in Porovac), v vznožju dveh zalivov; Knež in Komoševa.
Otok čudovitih zalivov in bujnih borovih gozdov
Iž, za nekatere raj na zemlji, za druge razočaranje, s čudovitim kopališčem v zalivu Vodenjak, z otočkom Rutnjak, ki je preurejen v park, pa s trajektno povezavo Zadar–Iž (Bršanj), ostaja priljubljen. Zaradi naravne lepote, čudovitih zalivov in bogatega borovega gozda mu hitro spregledamo in odpustimo človeško nečimrnost, ko otok nima niti lastnega prospekta, in se usidramo pred/na Iž. Za vse druge pa je nedaleč stran še en otok, ki je sendvič varianta tokrat Iža in Dugega otoka. Spominjamo na Ravo, a to je že zgodba za novo poglavje. Še pred tem pa bo treba obpluti strmejšo in nenaseljeno jugozahodno obalo, se ogniti nekaterim plitvinam in čerem, pa tudi maritimnim poljem, in zaživeti lastno duhovnost na svojem otoku sreče (barki).
