GLAVOBOL
Glavobol je ena najpogostejših bolečin pri človeku. Določeno mero izkušenj z njim imamo praktično vsi.
Glavobol lahko spremlja okužbe in vročinska stanja, včasih je znak dehidracije ali pa tudi stresnih okoliščin v življenju. Včasih dolgotrajen glavobol opozarja na resnejše zdravstvene težave.
Najpogostejša oblika glavobola je tenzijski glavobol. Ta vrsta glavobola traja nekaj ur, lahko več dni. Bolečina, ki se pojavlja v predelu senc, čela, obraza in vratu, je večinoma topa, kot nekakšen pritisk ali stiskanje, blage do zmerne jakosti. Vzroki za nastanek še niso povsem pojasnjeni, med možnimi sprožilci pa so stres, nepravilna telesna drža (prisilne drže), depresija ter delo v nenormalnem položaju ali vztrajanje v nekem neobičajnem položaju.
Zelo pogosta oblika glavobola je migrena, ki jo večina obolelih dovolj dobro pozna in primerno ukrepa ob izbruhih. Pogosto so pri migreni pridružene še druge težave, kot so npr. bruhanje, vrtoglavica, slabost, občutljivost na zvok ali svetlobo.
Čimprejšnji posvet z zdravnikom svetujemo, kadar gre za nenaden, zelo hud glavobol (kot še nikoli v življenju), kadar glavobol spremlja vročina, trd vrat, izpuščaji, zmedenost, dvojni vid, epileptični napad ali težave z govorom ter v kolikor se je glavobol pojavil po poškodbi. Zdravniški posvet je potreben tudi, kadar se kronični glavobol poslabša ob hitrem premikanju glave ali kašljanju oziroma so se pri sicer kroničnem glavobolu pojavile nove značilnosti.
Kadar je glavobol blag in brez zaskrbljujočih spremljajočih simptomov, si lahko v precejšnji meri pomagamo sami.
Ukrepanje:
• uživanje zadostne količine tekočin (ne alkoholnih pijač);
• počitek, sprostitev, sprememba telesnega položaja, masaža;
• zdravila proti bolečinam in
• v primeru migrene po možnosti umik v temen, miren, tih prostor.
