Mogočni Pelješac
Mesto kapitanov
Človekova želja, da obvlada svet in se združi z morjem, obstaja že od časov Noetove barke. V Orebiću je zanimivo to, da je pomorska tradicija biti kapitan ukoreninjena in se prenaša iz generacije v generacijo. Še vedno gre za posebno čast biti pomorec, biti kapitan. Kruh s sedmih oceanov se tam ne bo nikoli izgubil v svoji maritimni romantičnosti, saj je poslanstvo orebiškega pomorskega muzeja ohraniti spomin na pomorske veščine in vrle pomorce, ki so s svojim odrekanjem in trudom spisali zgodovino Orebića in ga umestili na zemljevid najbolj pomorskih krajev na Jadranu.
Družina Orebić
Prvi član te stare kapitanske družine je bil v 16. stol. Stjepan Orebić. Zaradi zaslug v tridesetletni vojni (1618−1648), ki so jih priznali družini Orebić, so Franju Josipu I. leta 1707 dodelili plemiški naslov. Orebići so s svojimi ladjami prevažali žito in druge artikle iz Senja v Napoli, trgovsko robo so vozili na relaciji Benetke–Barletta–Palermo–Trapani–Genova in Boka Kotorska–Barletta–Messina–Napoli–Aleksandrija. V 17. in 18. stol. so trgovali z vzhodnimi pristanišči. V muzeju je mogoče videti njihov grb in prej omenjene listine.
Frančiškanski samostan Velike Gospe
Pod goro sv. Ilija, na nadmorski višini 150 metrov, le 2,5 km iz mesta Orebić, stoji prikupna cerkev angelske Marije, zgrajene leta 1470, in frančiškanski samostan, v katerem trenutno živita le dva meniha. Takoj po vstopu v samostan nas sprejme hlad križnega hodnika in usmerjevalna tabla do muzeja s cerkveno pomorsko zgodovino. Ta je res bogata in razstavljena v dveh nadstropjih, posebnost zbirke pa je čudodelni križ z otoka Badije. Zgodovinska zbirka se spontano zlije s pokopališčem kapitanov, ki je neposredno ob samostanskem zidu. Od tam se odpirajo neskončno lepi pogledi proti sosednji Korčuli in naprej po morskem horizontu. Tam gori si velja vzeti in podariti nekaj trenutkov zase, ko pa nas iz duhovnega zamika tudi posvetno, je prvi samostanski sosed še više v bregu eko kmetija Panorama, kjer si z lahkoto ozaljšamo tudi svoj lepi stas. Zgodovino in utrip polotoka pa lahko izmerimo tudi preko vinskih zgodb.
Dom vinske tradicije
Te so najbolje opisane in prikazane v pelješkem vinskem muzeju – Domu vinske tradicije v Putnikovićih, kjer je zbrana in na ogled postavljena večstoletna tradicija Pelješca, kateremu je vinogradništvo in vinarstvo predstavljalo eksistenčno osnovo številnih peljeških družin. Znotraj muzeja je predstavljena tudi bogata etnološka zbirka predmetov, ki so jih potrebovali za vzgojo trte, obdelovanje polj in pridelavo vina. V sklopu Doma vinske tradicije je tudi preizkuševalnica peljeških vin, med katerimi prednjačijo vina iz kleti Putnikovići.
Pelješka vina in vinarji
Pelješka vina so svetovno priznana, sploh rdeča, ta so najboljša na Jadranu. Sorta plava, plava mali, pa plavac mili očarajo, dobesedno zadane pa dingač. Kar 48 peljeških vinarjev se predstavlja v publikaciji Pelješac – Vinsko cesarstvo (The Empire of Wine). Vina Marlais, Čurlin, Vukas, Andrović, Ledinić, Miloš, Marin, vinska klet Putnikovići, Dubrava, Drače, Bezek, Dežulović, Grgić vina, Roso, Pelješki vinogradar, Miličić, Madirazza, Matuško, Violić, vinska klet Dingač, Bura, Kiridžija, Antičević, vinska klet Postup Donja banda, vina Tomašević, Saints Hills, vinska klet Korta Katarina, Arambašić, in še smo verjetno koga nevede izpustili.
Klet Madirazza je družinska vinska klet, ki ima svoje vinograde na najboljših položajih Postup in Dingač in konstantno dela na razvoju in prepoznavnosti lastnega brenda. Madirazza aktivno sodeluje pri kreiranju pelješkega turizma, na leto pa pridela 600000 litrov (60 vagonov) vrhunskega vina.
V oko nam je stopila tudi vinska klet Korta Katarina, ki sta jo Američana, zakonca Lee in Penny Anderson ustanovili leta 2005. Prej sta večkrat prišla na Pelješac, nato pa kupila posest, uredila vinsko klet, nad peščeno plažo na istem naslovu pa nastaja tudi luksuzni hotel.
Nikakor nismo mogli niti mimo vinske kleti Saints Hills, ki je našla svoj prostor v stari kamniti hiši v majhni vasi Oskorušno. Ta hiša je tudi v resnici nekoč bila vinska klet, vendar so njeni lastniki odšli s trebuhom za kruhom preko oceana, klet pa pustili samevati skoraj 80 let. Današnji lastniki so ji vdahnili novo življenje.
»Pelješki vinogradar« družine Palihnić pa je zgodba zase. Moči, znanje in izkušnje sta združila oče Anton in sin Goran. Družinska tradicija sega v 15. stoletje. Dingač, postup, prošek, plavac mali in rukatac je le nekaj sort od 15-ih vinskih etiket, ki jih ponuja ta vinska klet iz Kune Pelješke. Lastnih vinogradov imajo 10 ha, skupaj s 150 kooperanti pa pridelajo 1 mio litrov vina (100 vagonov) in so največji vinar v županiji. Za svoje metode in enološki pristop so prejemniki priznanja »Maraština«. Štirikrat so prejeli naziv »Šampion Sabatine«, kot najboljše vino Dalmacije od Zadra do Dubrovnika.
Stonske ostrige
Z roko v roki vinskim zgodbam pa gredo stonske ostrige. Po najdenih zapiskih se ostrige na tem območju gojijo že od 17. stoletja, nabirati pa so jih začeli že sto let pred tem. Gastronomska poslastica pa so bile že v času Rimljanov. Ostrige so družina morskih školjk, ki imajo trdne in pogosto dokaj velike lupine. Tiste iz rodu Ostrea imajo lupine skoraj izključno iz kalcita, pri drugih danes živečih školjkah pa so lupine pretežno iz aragonita. Ostrige živijo pritrjene na kamnito podlago. So pomembne za prehrano ljudi, zato jih marsikje gojijo v ta namen.
Malostonski zaliv
Malostonski zaliv se je pokazal kot posebno primeren za gojenje te okusne školjke, zaradi sladke vode reke Neretve, ki se tu izliva v morje, in pogostega dežja pozimi, kar ustvarja idealne pogoje za njihovo rast. Nabiranje ostrig je najbolj primerno v mesecu marcu, ker so takrat te cenjene školjke najbolj mesnate. Vsako pomlad se tako v Malem Stonu odvijajo tudi Dnevi malostonskih ostrig, z degustacijo školjk, ob dobrem vinu in zabavi za domačine in vse številnejše turiste. Najbolj poznani po vzgoji ostrig so Školjkarstvo Antonio v Zamaslini, pa družina Radibratović, ki ostrige ponuja celo na svoji barki, zgrajeni leta 1954 v Dubrovniku, ko turiste vozi po Malostonskem zalivu ter Svetan Pejić iz hotela in restavracije Vila Koruna tik pred malostonskim obzidjem. Mož ni le odličen gostinec, ampak tudi poznavalec zgodovine kraja ter večinski lastnik Stonskih solin, ki jih želi ponovno spraviti v polno funkcijo. Stavi na surovo ostrigo z rezino limone, v svoji vili, ki ima v restavraciji celo odprte bazene s stalnim dotokom vodo iz vrtine na globini 45 m, pa v meniju ponuja tudi pokušino ostrig na šest različnih načinov, kar na polotoku predstavlja vrhunsko gastronomsko poslastico.
Pri čiščenju svežih školjk je pomembno, da se jih pazljivo odpre nad posodo, da bi zadržali slanikast sok iz njihove notranjosti. Vsako ostrigo je potrebno trdno držati s krpo in nato potisniti konico noža med zgornji in spodnji del školjke. Da se školjka odpre, je rezilo noža nujno treba obrniti in tako ločiti njena dva dela. Meso se nato izreže, ravni del školjke se odvrže, v zaobljenega pa se položi odrezano meso in prilije sok, ki ga je školjka izpustila pri odpiranju. Ostrige se lahko pečejo na žaru, cvrejo, zapečejo s sirom v pečici, dodajo v številne juhe skupaj z drugimi školjkami, pripravijo v omaki za testenine ali za rižoto, najokusnejše pa so surove in nežne, ponujene na ledu z nekaj kapljicami limoninega soka. Največkrat se ponudijo v skupini po šest ali dvanajst školjk, skladajo se z rdečimi in belimi vini, posebno gastronomsko doživetje pa predstavljajo v kombinaciji s primerno ohlajeno penino. Mnogi ostrige štejejo za naravni afrodiziak, kar je še razlog več za njihovo izredno priljubljenost.
Most na Pelješac
Največja infrastrukturna investicija je gradnja mostu na Pelješac. Ta bo povezal skrajni jug Hrvaške, da ne bo potrebno na poti proti Pelješcu in Dubrovniku vstopati v sosednjo Republiko BiH. Promet bo stekel po njem leta 2022. Mega gradbeni objekt je že zgradila kitajska korporacija China Road and Bridge Corporation (CRBC), projektiral pa ga je slovenski inženir Marjan Pipenbaher s svojo projektno skupino. Most bo povezal celinsko Komarno s polotokom Pelješac, zaradi lažje dostopnosti pa ljudem še bolj približal vrhunska pelješka vina, kulinariko in zgodovino tega mogočnega jadranskega polotoka.
